pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovalna doba
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je bilo skupno trajanje posesti na spornem delu zemljišča, ki so jo imeli tožnikovi predniki in tožnik sam, tako dolgo (od leta 1957), da so z dvajsetletno dobroverno posestjo, s priposestvovanjem pridobili lastninsko pravico na spornem delu zemljišča že tožnikovi predniki. Dvajsetletni priposestvovalni rok, ki je določen v ZTLR (4. odstavek 28. člena) je obstajal že pred uveljavitvijo navedenega zakona (načelno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča št. 3/60 z dne 4.4.1960 v zvezi s pravili občega državljanskega zakonika). Ali je tožnikova posest in posest njegovih pravnih prednikov temeljila na veljavnem pravnem naslovu (zatrjevani pogodbi o delitvi parcele) oziroma, da je bil ta podlaga pridobitvi vtoževane lastninske pravice na spornem zemljišču, tako niti ni bilo potrebno ugotavljati.
Priposestvovanje je zakonsko določen način pridobitve lastninske pravice. S tem pravnim institutom prizna kot pravno veljavno to, kar je dejansko obstajalo zakonsko določeno dobo.
ZUP člen 218. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv mentor - retroaktivna veljavnost
Odločba o napredovanju v naziv je konstitutivna odločba, ker je šele z odločbo podeljen naziv, ne pa s predpisom. Konstitutivna odločba učinkuje od dneva vročitve stranki. Retroaktivno odločba učinkuje samo, če je tako določeno s predpisom.
pogodba o delu - prenehanje pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - zamudne obresti - valutna klavzula - sestava obresti - način izračuna
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za storitveno pogodbo, na podlagi katere je tožnik prevzel obveznost opravljanja trenerskega dela, tožena stranka pa se je kot naročnik obvezala, da mu bo za to plačala. Navedene ugotovitve pojmovno ustrezajo elementom oziroma bistvenim sestavinam pogodbe o delu, kot je opredeljena v določilih 600. - 629. člena zakona o obligacijskih razmejih (v nadaljevanju ZOR). To pa pomeni, da zanjo veljajo tudi vsi, v navedenih zakonskih določilih predpisani učinki, če se seveda stranki v okviru svobode urejanja obveznostnih razmerij (10. člen ZOR), ne dogovorita drugače. Iz določila 629. člena ZOR izhaja kot posledica naročnikovega razdrtja pogodbe, njegova hkratna obveznost izplačila dogovorjenega plačila, ki je obenem pravica podjemnika zahtevati to plačilo.
Po določilu 600. člena ZOR se kot predmet obveznosti res praviloma zahteva rezultat. To še posebej velja za obveznosti, ki se nanašajo na izdelavo ali popravilo stvari. Pri storitvah pa takšna razlaga ne pride vedno v poštev. Pri pogodbah, pri katerih tudi najbolj skrbno delo podjemnika ne zagotavlja željenega rezultata, ker je ta pač odvisen od okoliščin, ki niso odvisne od podjemnika, je predmet pogodbe največkrat le skrbno in strokovno delo, oziroma delo po pravilih stroke.
Način vrednotenja obrestnega dela obveznosti, ki je akcesoren glavnični obveznosti, mora biti zato enak vrednotenju glavnične obveznosti (po enem od zgoraj navedenih načinov), kot si jo stranka sama izbere. Pri tem bo pač morala sama presoditi, katera je zanjo ugodnejša. Njeno večje zaupanje v devizno klavzulo bo pač pogojevalo vpogledne devizne zamudne obresti, njeno zaupanje v slovensko valuto pa zakonite zamudne obresti.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - podstanovalska razmerja - pravice podstanovalcev - iztek roka
Za pravico podstanovalca, da uveljavi odkup stanovanja po določbah o privatizaciji, je upošteven čas podstanovalskega razmerja pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona.
Sosedje - mejaši ne morejo izpodbiti odločbe o priglasitvi gradbenih del, če je investitorju izdana v skladu s pogoji, ki jih določa prostorsko ureditveni akt (PUP).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - osebe, ki smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti - zagovornik - zagovornik po uradni dolžnosti - obseg pooblastila
V 1. odstavku 421. člena ZKP so naštete osebe, ki imajo pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Med temi osebami je sicer naveden tudi zagovornik, vendar to ne pomeni, da je zagovornik po uradni dolžnosti vedno upravičen vložiti omenjeno izredno pravno sredstvo. Po določbi 4. odstavka 70. člena ZKP se namreč obdolžencu postavi zagovornik po uradni dolžnosti "za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe, če pa je, mu je bila izrečena kazen zapora dvajsetih let - tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi". Trajanje obrambe zagovornika po uradni dolžnosti je torej omejeno do pravnomočnosti sodbe, razen v primeru, ko je bila obdolžencu izrečena najtežja prostostna kazen.
carinski zavezanec - sprememba podatkov iz deklaracije, ki ne ustrezajo podatkom iz deklaraciji priloženih listin
Zahtevek stranke za popravo carinskega zavezanca v uvozni carinski deklaraciji pomeni vpis drugega carinskega zavezanca, kar dejansko pomeni izjavo volje, ne pa popravo pomote, ki jo ima v mislih 219. člen ZUP.
Zadolžnica - obveznica, ki ni izdana v obliki in pod pogoji, določenimi v zakonu o vrednostnih papirjih, ne predstavlja vrednostnega papirja, ki je pravna podlaga za zmanjšanje osnove za dohodnino po 1. tč. 7. člena zakona o dohodnini.
vrnitev premoženja - nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti
Presoja obstoja ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen je odvisna od vprašanja, ali je nepremičnina, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, v času uveljavitve ZDen služila za opravljanje javne službe. Dejavnost gasilskega društva kot družbene organizacije (75. čl. Ustave SRS iz leta 1974) se šteje za javno službo.
ZUP člen 135, 209, 209/2.ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 50. ZTuj člen 19.
obrazložitev - dolžnost preživljanja zakonca - sredstva za preživljanje
Odločbo tožene stranke je sodišče odpravilo zaradi kršitve 209. člena in 135. člena ZUP, ker v obrazložitvi ne vsebuje razlogov, zakaj po tožnici zatrjevanega dejstva, da živi v izvenzakonski skupnosti z osebo, ki ji zagotavlja preživljanje, ni štela za dokaz, da ji je na ta način zagotovljeno preživljanje, kar je sicer eden od pogojev za izdajo dovoljenja za status prebivanja tujca v RS v smislu 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZTuj. Tožena stranka pa tudi ni ugotavljala obstoja dalj časa trajajoče življenjske skupnosti tožnice z njenim partnerjem.
postopek s tožbo - molk organa - v stvari, o kateri organ odloča po uradni dolžnosti
Tožba, sprožena po 26. členu ZUS v stvari, za katero se po zakonu uvede postopek samo po uradni dolžnosti, se zavrže po 3. točki 1. odstavka 30. člena ZUS, ker v takem primeru ni podan molk upravnega organa, saj stranka v tem primeru ni izkazala pravnega interesa in zato tudi nima nobenega pravnega zahtevka, o katerem bi moral organ odločiti v upravnem postopku.
plače in drugi prejemki - nadomestilo plače med odpovednim rokom in odpravnina
Če delavcu delovno razmerje preneha iz razlogov 36. e člena ZDR, mu je delodajalec po 36. f členu dolžan med odpovednim rokom zagotavljati nadomestilo plače, in mu izplačati odpravnino.
pristojnost - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Tožnik je v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navajal, da Delovnemu sodišču v Celju ne zaupa iz lastnih izkušenj, pa tudi ne zaradi nezakonitega sojenja v nekaterih drugih zadevah, za katere je izvedel.
Sodišče predlogu ni ugodilo, ker za določitev drugega stvarnega sodišča ni bilo zakonitih razlogov. Stranki sta iz Celja in se postopek ne bi laže opravil pri stvarno pristojnem sodišču v Ljubljani, pa tudi drugih tehtnih razlogov za ugoditev predlogu ni, saj se drugo stvarno pristojno sodišče določi iz razlogov smotrnosti, ki pa niso navedeni.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti -prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložilo. Pritožbeno sodišče je na pritožbo toženca izpodbijano odločbo spremenilo in je zavrnilo tožnikov zahtevek.
V reviziji je tožnik poleg ostalega navajal tudi, da pojem večje škode v pravilniku ni opredeljen, zato ni bilo podlage za izrek prenehanja delovnega razmerja.
Sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Čeprav ta pojem ni opredeljen, je hujša kršitev delovnih obveznosti že povzročitev primanjkljaja, ki je večja od 10 % povprečnega OD v podjetju v času kršitve, zato so disciplinski organi utemeljeno šteli, da je nastala večja škoda. Primanjkljaj je znašal približno dva osebna dohodka v RS, zato jo je mogoče vrednotiti kot večjo škodo tudi po splošnih kriterijih.
disciplinski postopek - disciplinska komisija -opravičilo za izostanek z disciplinske obravnave
Če delavec disciplinsko komisijo le obvesti, da ga ne bo na disciplinsko obravnavo, to ne pomeni, da je izostanek opravičen.
Izostanek je opravičen, če disciplinska komisija razlog za izostanek sprejme kot opravičljiv. Disciplinska komisija odloči ali izostanek opraviči ali ne. Ta njena odločitev pa je lahko predmet sodne presoje.