Za pridobitev maloobmejne prepustnice sta potrebna dva pogoja in sicer: državljanstvo Republike Slovenije ali Republike Italije in stalno prebivališče na območju, določenem v sporazumu med SFRJ in Italijo o ureditvi osebnega prometa ter kopenskega in pomorskega prevoza med obmejnimi območji (Ur.l. SFRJ, MP št. 10/86 - Videmski sporazum), in v aktu o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo (Ur.l. RS - MP št. 11-60/92), po katerem je Slovenija pravna naslednica.
Stroške preizkusa zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe je dolžan plačati tisti, ki daje kakšno blago v promet. Med takšne subjekte spada tudi trgovina na drobno.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Obveznost lastnika, da proda stanovanje (1.odst. 117.čl. Stanovanjskega zakona) ni vezana le na osebo imetnika stanovanjske pravice, ampak vključuje tudi ožje družinske člane imetnika, kolikor obstaja pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice. Pravica ožjih družinskih članov do privatizacije stanovanja temelji tako na samem zakonu in ne gre za prenos pravice imetnika stanovanjske pravice v obsegu, v kakršnem jo ima sam. Zakon je na omenjeni način uredil vrstni red upravičencev do privatizacije. Dejstvo, da tožničin mož, ki je imetnik stanovanjske pravice, ni državljan RS, ne more vplivati na tožničino pravico do nakupa stanovanja, saj pri njej omenjenega zadržka za pridobitev lastninske pravice ni.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2, 123, 147, 147/1, 147/2. ZSR člen 60.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila ob uveljavitvi stanovanjskega zakona na spornem stanovanju imetnica stanovanjske pravice tožnikova mati A. Š., ki je dala pisno privolitev, da stanovanje kupi tožnik.
S samo sklenitvijo najemne pogodbe se pravici do nakupa ni odpovedala. Zato je tudi še po sklenitvi najemne pogodbe lahko veljavno privolila, da stanovanje kupi tožnik kot njen ožji družinski član. Ker se omejitve za uveljavljanje pravice do nakupa po 2.odst. 128.čl. stanovanjskega zakon nanašajo le na imetnika stanovanjske pravice (odločilen je njegov položaj ob uveljavitvi stanovanjskega zakona), okoliščina, da je tožnikova žena kupila stanovanje, ni ovira, da bi tožnik kupil stanovanje, katerega imetnica je njegova mati.
Premoženje, podržavljeno na podlagi 7.a člena zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, se po izrečni določbi 8. tč. 1. odst. 3. čl. ZDen ne vrača.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Tako stališče je posledica (pravilne) širše opredelitve pravnega inštituta službenega stanovanja, po kateri glede na okoliščine primera ni vedno nujno, da se stanovanje nahaja ravno v stavbi, v kateri se služba opravlja, nahaja pa se v gradbenem kompleksu v bližini delovnega mesta.
Ugotovitev višine že plačanega zneska odškodnine oziroma njegova valorizacija z uporabo indeksov rasti cen na drobno, je dejanska ugotovitev, do katere je prišlo sodišče samo, z enim od (v sodni praksi) uveljavljenih načinov. Zato poskuša z navedenim revizijskim očitkom toženec izpodbijati dejansko podlago odločitve. Da je tako, izhaja tudi iz njegovega mnenja v reviziji, da bi moral valorizacijo opraviti izvedenec. Vloga izvedenca v pravdnem postopku (gre za dokazno sredstvo) je namreč povezana le z ugotavljanjem dejstev. Ker dejanska podlaga odločitve ne more oziroma ne sme biti predmet revizijskega preizkusa (3. odstavek 385. člena ZPP), je navedeni revizijski očitek neutemeljen.
Po določilu 191. člena ZOR lahko sodišče zmanjša odmerjeno odškodnino, če so za to podani v tem določilu navedeni pogoji. To pa lahko stori le na predlog povzročitelja škode oziroma oškodovalca, ne more pa samo presojati in ugotavljati, ali so podani pogoji za zmanjšanje odškodnine ali ne. Toženec nikoli ni konkretiziral zakonsko določenih pogojev za zmanjšanje odškodnine, šele v pritožbi pavšalno zatrjevanje slabega premoženjskega stanja, pa ne zadostuje za upoštevanje navedenega določila ZOR.
upravičenec - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Obstoj sile ob sklepanju pravnega posla v pogojih 5. člena ZDen je tudi dejansko vprašanje.
Ni sporno, da je tožnik ob plebiscitu bil prijavljen v Sloveniji s stalnim prebivališčem, ni pa izpodbijal drugega pogoja, ker je v maju 1991 odšel v Bosno in se v Slovenijo ni več vrnil. Pravno ni relevanten tožnikov namen vrniti se v Slovenijo, temveč je odločujočega pomena okoliščina, da dejansko ne živi v Sloveniji.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2, 354/2-13, 370, 373, 373-4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - lovska škoda
Sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji zaradi drugačnih dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje pomeni kršitev določila 4. točke 373. člena ZPP.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - upravičenec do odkupa - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Tožniku že njegov pravni položaj imetnika pravice do začasne uporabe stanovanja ne daje pravice do odkupa stanovanja po 117. členu SZ. Da tožnik nikoli ni postal imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju, temveč mu je bilo stanovanje dodeljeno le v začasno uporabo, je iz odločbe tožene stranke z dne 10.10.1986 in pogodbe z istega dne, ki sta jo sklenili pravdni stranki, jasno razvidno. Tako v odločbi kot tudi v pogodbi je navedena podlaga dodelitve spornega stanovanja tožniku (2. odstavek 40. člena zakona o stanovanjskih razmerjih), ki je v času dodelitve pri toženi stranki opravljal dela in naloge samostojnega finančnega knjigovodje in poudarjena začasnost njegove dodelitve, saj je prenehanje pravice do začasne uporabe vezano tudi na prenehanje opravljanja tožnikovega dela pri toženi stranki.
Tujec, ki želi dovoljenje za začasno prebivanje v RS, mora izpolnjevati enega izmed pogojev, določenih v 2. odstavku 13. člena zakona o tujcih, npr. zdravljenje, ugoden vpliv klime in z zakonom določen razlog po 2. odstavku 13. člena zakona.
postopek pred razsodišči - priložnostna arbitraža - ustanovitev - pomanjkljivosti
Če stranki v dogovor o reševanju spora pred priložnostno arbitražo nista vnesli tudi sestavin, določenih v 2. odstavku 38. člena Zakona o samoupravnih sodiščih, priložnostna arbitraža ni bila ustanovljena.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - nezvdržnost skupnega življenja - neizpolnjevanje obveznosti - izročilna pogodba
Čeprav gre za izročilno pogodbo, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presojali spor ob analogni uporabi 120. člena zakona o dedovanju, ki uzakonja razloge za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Neizpolnjevanje obveznosti je sicer razlog za razvezo izročilne pogodbe po tretjem odstavku 120. člena zakona o dedovanju, vendar pa mora biti za neizpolnjevanje pogodbe na strani prevzemnika podana odgovornost. Take odgovornosti sodišči nižje stopnje na strani toženke nista ugotovili. Ker nižji sodišči nista ugotovili na strani toženke odgovornosti niti za omajanost to je neznosnost skupnega življenja, zaradi katerega se lahko razveže izročilna pogodba po drugem odstavku 120. člena zakona o dedovanju, kadar je ta razlog podan, tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe ni bil utemeljen niti na tej podlagi.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - delna soodgovornost
V danem primeru je glede na vse okolnosti dogodka pravno pravilen zaključek, da je odgovornost za tožnikovo nezgodo porazdeljena to je, da je voznik M. C. zanjo odgovoren le delno. Velikost odgovornosti voznika mora biti v skladu s težo njegovih kršitev in težo kršitev tožnika kot pešca. Do tožnikove nezgode je prišlo 39 m od križišča (in ne v križišču), in v skladu s tem je potrebno oceniti pomen rdečih luči na semaforju, ko jih je voznik prevozil. Kraj trčenja na srednjem voznem pasu, po katerem je voznik deloma vozil, pa je potrebno ocenjevati v povezavi s tožnikovim prečkanjem ceste. Vsebinski pomen teh okoliščin v postopku na drugi stopnji ni bil ustrezno pravno ovrednoten, zaradi česar se je dalo kršitvam voznika večjo težo kot pa so jo imele. Na drugi strani pa ni bil v celoti upoštevan način tožnikovega prečkanja ceste z vsemi ugotovljenimi okoliščinami vred. Presoja vseh teh sicer v postopkih na drugi in prvi stopnji ugotovljenih okoliščin pripelje po presoji revizijskega sodišča ob pravilni uporabi določb 173. in tretjega odstavka 177. člena ZOR do pravnega zaključka, po katerem znaša odgovornost toženkinega zavarovanca za tožnikovo nezgodo 70 %, to je toliko, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje ter ni podana podlaga za ugotovitev večjega obsega odgovornosti toženkinega zavarovanca oziroma toženke.
denacionalizacija poslovnih stavb - vzpostavitev lastninske pravice na poslovnem prostoru - odškodnina
Dejstvo, da je bila nepremičnina, ki je predmet vrnitve v denacionalizacijskem postopku, dodeljena zavezancu za vrnitev oz. njegovemu pravnemu predniku odplačno, ni ovira za vzpostavitev lastninske pravice na tej nepremičnini v korist denacionalizacijskega upravičenca. To dejstvo sicer daje zavezancu pravico do odškodnine, ki pa jo zavezanec ne more uveljavljati v denacionalizacijskem postopku, ampak v posebnem odškodninskem postopku po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.