Ni sporno, da je tožnik ob plebiscitu bil prijavljen v Sloveniji s stalnim prebivališčem, ni pa izpodbijal drugega pogoja, ker je v maju 1991 odšel v Bosno in se v Slovenijo ni več vrnil. Pravno ni relevanten tožnikov namen vrniti se v Slovenijo, temveč je odločujočega pomena okoliščina, da dejansko ne živi v Sloveniji.
Tujec, ki želi dovoljenje za začasno prebivanje v RS, mora izpolnjevati enega izmed pogojev, določenih v 2. odstavku 13. člena zakona o tujcih, npr. zdravljenje, ugoden vpliv klime in z zakonom določen razlog po 2. odstavku 13. člena zakona.
Stroške preizkusa zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe je dolžan plačati tisti, ki daje kakšno blago v promet. Med takšne subjekte spada tudi trgovina na drobno.
Ugotovitev višine že plačanega zneska odškodnine oziroma njegova valorizacija z uporabo indeksov rasti cen na drobno, je dejanska ugotovitev, do katere je prišlo sodišče samo, z enim od (v sodni praksi) uveljavljenih načinov. Zato poskuša z navedenim revizijskim očitkom toženec izpodbijati dejansko podlago odločitve. Da je tako, izhaja tudi iz njegovega mnenja v reviziji, da bi moral valorizacijo opraviti izvedenec. Vloga izvedenca v pravdnem postopku (gre za dokazno sredstvo) je namreč povezana le z ugotavljanjem dejstev. Ker dejanska podlaga odločitve ne more oziroma ne sme biti predmet revizijskega preizkusa (3. odstavek 385. člena ZPP), je navedeni revizijski očitek neutemeljen.
Po določilu 191. člena ZOR lahko sodišče zmanjša odmerjeno odškodnino, če so za to podani v tem določilu navedeni pogoji. To pa lahko stori le na predlog povzročitelja škode oziroma oškodovalca, ne more pa samo presojati in ugotavljati, ali so podani pogoji za zmanjšanje odškodnine ali ne. Toženec nikoli ni konkretiziral zakonsko določenih pogojev za zmanjšanje odškodnine, šele v pritožbi pavšalno zatrjevanje slabega premoženjskega stanja, pa ne zadostuje za upoštevanje navedenega določila ZOR.
Iz podatkov spisa je razvidno, da tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Tudi na prvem naroku o glavni obravnavi in še pred obravnavanjem glavne stvari ta vrednost ni bila opredeljena v skladu z določbo tretjega odstavka 40. člena ZPP. V okviru 186. člena in drugega odstavka 40. člena ZPP predpisano ravnanje stranke, ki vlaga tožbo, je v okviru dopustnosti revizije treba smatrati kot obvezno sestavino tožbe. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima torej za posledico nedopustnost revizije.
Premoženje, podržavljeno na podlagi 7.a člena zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, se po izrečni določbi 8. tč. 1. odst. 3. čl. ZDen ne vrača.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Tako stališče je posledica (pravilne) širše opredelitve pravnega inštituta službenega stanovanja, po kateri glede na okoliščine primera ni vedno nujno, da se stanovanje nahaja ravno v stavbi, v kateri se služba opravlja, nahaja pa se v gradbenem kompleksu v bližini delovnega mesta.
Za pridobitev maloobmejne prepustnice sta potrebna dva pogoja in sicer: državljanstvo Republike Slovenije ali Republike Italije in stalno prebivališče na območju, določenem v sporazumu med SFRJ in Italijo o ureditvi osebnega prometa ter kopenskega in pomorskega prevoza med obmejnimi območji (Ur.l. SFRJ, MP št. 10/86 - Videmski sporazum), in v aktu o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Italijo (Ur.l. RS - MP št. 11-60/92), po katerem je Slovenija pravna naslednica.
Splošna pravila obligacijskega prava se po določbi 1. odstavka 6. člena zakona o denacionalizaciji uporabljajo tudi glede pogodb, ki so s sodno odločbo razglašene za nične na podlagi 7. člena zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb, saj zakon o denacionalizaciji glede pravnih posledic ničnosti pogodb nima nikakršne posebne določbe.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - upravičenec do odkupa - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Tožniku že njegov pravni položaj imetnika pravice do začasne uporabe stanovanja ne daje pravice do odkupa stanovanja po 117. členu SZ. Da tožnik nikoli ni postal imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju, temveč mu je bilo stanovanje dodeljeno le v začasno uporabo, je iz odločbe tožene stranke z dne 10.10.1986 in pogodbe z istega dne, ki sta jo sklenili pravdni stranki, jasno razvidno. Tako v odločbi kot tudi v pogodbi je navedena podlaga dodelitve spornega stanovanja tožniku (2. odstavek 40. člena zakona o stanovanjskih razmerjih), ki je v času dodelitve pri toženi stranki opravljal dela in naloge samostojnega finančnega knjigovodje in poudarjena začasnost njegove dodelitve, saj je prenehanje pravice do začasne uporabe vezano tudi na prenehanje opravljanja tožnikovega dela pri toženi stranki.
upravičenec - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Obstoj sile ob sklepanju pravnega posla v pogojih 5. člena ZDen je tudi dejansko vprašanje.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2, 354/2-13, 370, 373, 373-4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - lovska škoda
Sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji zaradi drugačnih dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje pomeni kršitev določila 4. točke 373. člena ZPP.
V upravnem postopku za vračilo preveč plačanega prometnega davka upravni organ ne more presojati zakonitosti dokončnega upravnega akta, ki ga je stranka predložila kot dokaz, da jo je upravni organ z navedenim aktom tega davka oprostil.
postopek pred razsodišči - priložnostna arbitraža - ustanovitev - pomanjkljivosti
Če stranki v dogovor o reševanju spora pred priložnostno arbitražo nista vnesli tudi sestavin, določenih v 2. odstavku 38. člena Zakona o samoupravnih sodiščih, priložnostna arbitraža ni bila ustanovljena.
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Samo če je listina pri državnem organu ali pri osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila, pa sama stranka ne more doseči, da se ji izroči ali pokaže, si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti (1. in 3. odst. 232. člena ZPP).
Različni deli oziroma deleži stavbe imajo različno pravno usodo, odvisno od tega, ali so pogoji iz 114. člena SZ izpolnjeni za vso stavbo, ali samo za določen del oziroma delež.
Stranka ne more uspeti v upravnem postopku z zahtevkom za parcelacijo parcele, ki je javno dobro, saj se lahko po 2. odst. 26. člena zakona o zemljiškem katastru parcelacija izvede v zemljiškem katastru le na zahtevo lastnika, po sklepu sodišča ali odločbi upravnega organa.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - begosumnost
Okoliščina, da sodišče obdolženca ni vabilo oziroma mu skušalo vročati pisanj na naslov, ki je bil prijavljen kot naslov stalnega prebivališča, pa na njem obdolženec dejansko ni bival, ne more predstavljati odločilnega dejstva za ugotovitev obdolženčeve dosegljivosti oziroma begosumnosti.