zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - prometni davek - davek od storitev - prenehanje davčne obveznosti zaradi pripojitve gospodarskih družb
Če so obveznosti plačila za opravljene storitve zapadle pred nastopom pravnih posledic pripojitve, tedaj pripojitev ne more povzročiti prenehanja davčnih obveznosti. Dospele obveznosti nasproti drugim, tudi davčne obveznosti, namreč ne morejo prenehati zaradi statusnih sprememb dolžnika oziroma zavezanca. Posledica pripojitve je v obravnavanem primeru lahko samo ta, da je davčna obveznost prešla na tožečo stranko, ki je s pripojitvijo prevzela ostale družbe in s tem postala njihova pravna naslednica.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - novi dokazi - politični marketing
V postopku za odločanje o zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe se sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 57. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Ur.l. RS št. 48/94). Zaradi tega se tožeča stranka v tem postopku ne more uspešno sklicevati na nove dokaze.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - prometni davek - davek od storitev - prenehanje davčne obveznosti zaradi pripojitve gospodarskih družb
Če so obveznosti plačila za opravljene storitve zapadle pred nastopom pravnih posledic pripojitve, tedaj pripojitev ne more povzročiti prenehanja davčnih obveznosti. Dospele obveznosti nasproti drugim, tudi davčne obveznosti, namreč ne morejo prenehati zaradi statusnih sprememb zavezanca. Posledica pripojitve je v tem primeru lahko samo ta, da obveznost preide na tožečo stranko, ki je s pripojitvijo prevzela ostale družbe in s tem postala njihova pravna naslednica.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost
Raznašanje položnic do naselij in zaselkov po javnih poteh, ki omogočajo normalno hojo (tako vaščanom kot tožniku) ne more predstavljati nevarne dejavnosti v tem smislu.
sodni postopek - roki in naroki - nepravočasna pritožba - izredna pravna sredstva - revizija
Ker je imela odločba sodišča prve stopnje izčrpen pravni pouk, da je treba vložiti pritožbo v petnajstdnevnem roku pri Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ni mogoče vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču in po izteku roka pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika.
ZUstS člen 48.URS člen 125.ZS člen 3. Zdoh člen 16, 16/1, 16/1-4.
vezanost sodnikov na ustavo in zakon - vezanost na odločbo ustavnega sodišča - dohodnina - davek od osebnih prejemkov - osnova za davek - kilometrina
Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakone (125. člen ustave in 3. člen zakona o sodiščih). Zato morajo pri sojenju upoštevati odločitev ustavnega sodišča, s katero je ugotovljena neustavnost zakonske določbe, četudi ta določba zaradi razlogov po 48.čl. zakona o ustavnem sodišču ni razveljavljena.
izredna pravna sredstva - revizija - meje preizkusa odločbe
Revizijsko sodišče presoja samo pravilno uporabo materialnega prava, uporabljenega na podlagi dejanskega stanja, ki ga je na prvi stopnji ugotovilo prvostopenjsko sodišče, nato pa na drugi stopnji preizkusilo pritožbeno sodišče. Ne more pa revizijsko sodišče preizkušati popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 385. člena ZPP), kar pravzaprav predlaga tožnik.
odločbe sodišča druge stopnje v pritožbi - sprememba sodbe
Sodišče druge stopnje ne more na podlagi 373. člena ZPP spremeniti sodbe prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, če dejansko stanje za drugačno uporabo materialnega prava ni ugotovljeno.
časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona
S tem, ko je prvostopno sodišče na podlagi 3. odst. 3. čl. KZ za soobsojenega Ž. uporabilo zakon, ki je milejši za storilca in dejanje pravno opredelilo po 1. odst. 250. čl. KZ in pri tem v nasprotju z obtožbo še ocenilo, da gre za neprimeren poskus in ne za dokončano dejanje, sodišče ni kršilo 1. odstavka navedenega člena v škodo obsojenca, saj bi ga, v kolikor bi uporabilo zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, moralo obsoditi za hujše dejanje.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje
Čeprav zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da uveljavlja razloge iz I. odstavka 420. člena ZKP, pa iz obrazložitve zahteve izhaja, da uveljavlja le razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu II. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti navedenega izrednega pravnega sredstva.
ZOR člen 280, 281, 282, 283, 284, 285.ZD člen 25, 117, 119.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - odgovornost za dolgove - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe
Po ugotovitvah nižjih sodišč je pok. L. R. dne 15.8.1989 sklenil s toženima strankama pogodbo o dosmrtnem preživljanju (117. čl. in nasl. ZD), ki je bila v celoti odplačna (ugotovitev sodišča prve stopnje na 7. str. razlogov sodbe). Tožniku, ki ne sodi v krog nujnih dedičev pok. L. R. (25.člen ZD), sta zato sodišči druge in prve stopnje s sklicevanjem na določbo 119. člena ZD le pojasnili, da toženca kot preživljalca, po smrti L. R. kot preživljanca, nista odgovorna za njegove dolgove.
S podrejenim tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka terjatev, ki jo je imela do pok. L. R. Zaradi določbe 119. člena ZD te terjatve ne more uveljaviti proti toženima strankama. Lahko pa bi tožeča stranka, tako kot sta materialnopravno pravilno odločili tudi sodišči prve in druge stopnje, izpodbijala dne 15.8.1989 sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju iz razloga, ker je pok. L. R. kot dolžnik, s sklenitvijo te pogodbe oškodoval tožečo stranko kot upnika (280. člen ZOR). Ker je bila pogodba, ki je bila sklenjena dne 15.8.1989, po ugotovitvah nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP), v celoti odplačen pravni posel, bi morala tožeča stranka vložiti izpodbojno tožbo v roku enega leta (1. odstavek 285. člena ZOR), ki je začel teči z dnem, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (2. odstavek 285. člena ZOR).
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pogoji - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Utemeljen je zaključek, da tožnica ni dokazala dobroverne posesti, ki bi pripeljala do pridobitve lastninske pravice na parc. štev. 1221/3 k.o. I. na podlagi priposestvovanja po četrtem odstavku 28. člena ZTLR. Še manj pa je tožnica izpolnjevala pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na navedeni nepremičnini po pravilu paragrafa 1460 ODZ (ki glede na čas izvajanja posesti predstavlja pravno relevantno podlago). Prav tako je utemeljen zaključek, da sta bila toženca glede na vse ugotovljene okolnosti tako ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe 17.3.1989 kot ob njenem vpisu v zemljiško knjigo v dobri veri o lastništvu prodajalke in o točnosti zemljiškoknjižnih podatkov. Tožničin tožbeni zahtevek zoper toženca zato ni utemeljen niti glede na pravilo paragrafa 1500 ODZ, ki je določal, da s priposestvovanjem pridobljena pravica ne sme iti v škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana.
časovna veljava kazenskega zakona - kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja
Dejstvo, da je obsojenec ta dejanja storil kot direktor podjetja P. iz D., katerega ustanovitelj je bil, oziroma kot lastnik trgovine F., še ne pomeni, da je očitana mu dejanja storil kot "pravna oseba" in da torej njegovo dejanja v času storitve niso bila kazniva dejanja.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V tožbi, ki je bila vložena dne 4.7.1995, je tožeča stranka vrednost spornega predmeta opredelila z zneskom 30.000 SIT. Ker navedeni znesek ne presega zneska iz 3. odstavka 382. člena ZPP (80.000 SIT), revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).
prodaja - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - pravne napake - sankcije za pravne napake - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe - prodaja ukradenega avtomobila
Člen 510 ZOR uzakonja za pravne napake mimo odškodninske še dve možni sankciji: razdrtje pogodbe po sili zakona s posledicami iz 132. člena ZOR, kadar napaka ni odpravljena in je stvar kupcu odvzeta; ali po izbiri kupca razdrtje pogodbe ali pa sorazmerno znižanje kupnine, kadar je kupčeva pravica na stvari le zmanjšana ali omejena. Revident utemeljeno opozarja, da zaseg avtomobila ne pomeni tudi dokončnega odvzema ter da je med obema pojmoma vsebinska razlika. Gotovo pa je, da je možno razdrtje pogodbe po sili zakona le pri popolni evikciji. Utemeljenost tožbenega zahtevka je odvisna tudi od tega ali je tožnik obvestil toženca o sporu (509. člen ZOR) oziroma od tega, da je toženec imel na razpolago sredstva, s katerimi bi dosegel zavrnitev zahtevka tretjega (ker naj bi lastninsko pravico na avtomobilu že priposestvoval po prvem odstavku 28. člena ZTLR).
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - pogodbene obresti - pogodbena obrestna mera - tuja valuta
Revizija je delno utemeljena le v delu, ki se nanaša na odločitev o obrestni meri zamudnih obresti. V tem primeru so pogodbeniki dogovorili za posojilo v tuji valuti (DEM) 12 % obrestno mero. Sodna praksa je v podobnih primerih že zavzela stališče, da se za obveznosti, izražene v tuji valuti, ne uporablja zakon o obrestni meri zamudnih obresti, da gre za pravno praznino in da se ta zapolni z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (po tretjem odstavku 399. člena ZOR). Po takem stališču se lahko v razmerjih med posamezniki, kadar je predmet posojila v tuji valuti, prizna taka obrestna mera, kot se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled za določeno valuto. To so bile hkrati najvišje dovoljene obresti (prvi odstavek 399. člena ZOR), ki so veljale tudi v primerih, če so pogodbeniki dogovorili večje obresti od dovoljenih (četrti odstavek 399. člena ZOR). Določbi prvega in četrtega odstavka 399. člena ZOR pa sta kogentne narave.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2, 123, 147, 147/1, 147/2. ZSR člen 60.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila ob uveljavitvi stanovanjskega zakona na spornem stanovanju imetnica stanovanjske pravice tožnikova mati A. Š., ki je dala pisno privolitev, da stanovanje kupi tožnik.
S samo sklenitvijo najemne pogodbe se pravici do nakupa ni odpovedala. Zato je tudi še po sklenitvi najemne pogodbe lahko veljavno privolila, da stanovanje kupi tožnik kot njen ožji družinski član. Ker se omejitve za uveljavljanje pravice do nakupa po 2.odst. 128.čl. stanovanjskega zakon nanašajo le na imetnika stanovanjske pravice (odločilen je njegov položaj ob uveljavitvi stanovanjskega zakona), okoliščina, da je tožnikova žena kupila stanovanje, ni ovira, da bi tožnik kupil stanovanje, katerega imetnica je njegova mati.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v tem sporu denarni znesek v višini 26.824,24 SIT, ki zneska za dovoljenost revizije ne presega, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Obveznost lastnika, da proda stanovanje (1.odst. 117.čl. Stanovanjskega zakona) ni vezana le na osebo imetnika stanovanjske pravice, ampak vključuje tudi ožje družinske člane imetnika, kolikor obstaja pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice. Pravica ožjih družinskih članov do privatizacije stanovanja temelji tako na samem zakonu in ne gre za prenos pravice imetnika stanovanjske pravice v obsegu, v kakršnem jo ima sam. Zakon je na omenjeni način uredil vrstni red upravičencev do privatizacije. Dejstvo, da tožničin mož, ki je imetnik stanovanjske pravice, ni državljan RS, ne more vplivati na tožničino pravico do nakupa stanovanja, saj pri njej omenjenega zadržka za pridobitev lastninske pravice ni.