delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - preizkus zakonitosti - izpodbojne pogodbe
Za presojo vprašanj o izpolnjenih predpostavkah za sklenitev pogodbe - volja strank in napake volje, obličnosti, možnosti in dopustnosti inštitutov sklepanja (ponudba, njen sprejem, konsenz, čas in kraj sklenitve) je zato uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89).
pravice nekaterih kategorij zavarovancev - starostna pokojnina - poslanci - revizija
V 169. členu (četrti del) ZPIZ določa, da posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, določen v zakonu, izjemoma pridobivajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Vendar to še ne pomeni, da gre za povsem posebne pravice, ki se priznavajo brez ustreznih postopkovnih določb in da zato postopki ne potekajo po vseh ostalih določbah ZPIZ. Kljub nekaterim drugače določenim pogojem za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja, so zato tudi njihove odločbe podvržene reviziji, katere namen je predvsem odprava morebitnih napak, do katerih lahko pride v postopku in ki jih je bilo pred uvedbo instituta revizije v ZPIZ, težko popraviti v skladu s predpisi.
Če delo direktorja presega njegove sposobnosti in nesprejem poročila o poslovanju podjetja po letnem obračunu, sta zakonita razloga za razrešitev direktorja pred potekom mandata.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, vzpostavilo in naložilo tožencu, da tožniku plača nadomestilo osebnega dohodka s pripadki in plača tudi vse prispevke na način, kot je določeno v sodbi. Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje odločilo, da ostane sodba sodišča prve stopnje v veljavi. Revizijsko sodišče je revizijo dveh organizacij toženca zavrnilo kot neutemeljeno. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka in oba sklepa disciplinskih organov so tako splošni, da iz njih ni mogoče ugotoviti katere hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnem aktu, je tožnik storil in ker toženec ni dokazal, da je tožnik storil hujše kršitve delovnih obveznosti, je izpodbijana sodba sodišča druge stopnje zakonita.
pokojninska osnova - pridobitev, uživanje in izguba pravic
Na podlagi tretjega odstavka 185. člena ZPIZ se lahko uveljavlja ponovna odmera pokojnine, če se naknadno ugotovi, da niso bila upoštevana vsa izplačila, ki spadajo v pokojninsko osnovo.
ZTPDR člen 11, 23, 78. ZDR (1990) člen 12, 18, 135. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev - delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - revizija
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pristojnih organov delodajalca, da je delavcu prenehalo delovno razmerje za določen čas, ker je delavec ostal na delu že v času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati. Na pritožbo toženca je drugostopno sodišče potrdilo izpodbijano odločbo.
Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker delovno razmerje za določen čas ni bilo podaljšano na podlagi sklepa o podaljšanju delovnega razmerja in delavec tudi ni podpisal dodatne pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Sporazum med RS in RH o vojaških pokojninah člen 4, 5.
akontacija vojaške pokojnine
Ker je tožniku pravice kot vojaškemu zavarovancu medtem že priznal hrvaški nosilec zavarovanja, na podlagi zahteve z dne 23.3.1992, to je še pred vložitvijo zahteve pri slovenskem naslovu, kljub odločbi ustavnega sodišča ni bilo več pravne osnove, da bi mu bile te pravice še enkrat priznali slovenski organi.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1, 2, 2/1, 2/1-2. ZTuj člen 81.
akontacija vojaške pokojnine - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji
Ureditev stalnega prebivališča državljana nekdanje SFRJ oz. bivših republik je posledica spremenjenega državno-pravnega položaja Republike Slovenije po 25.6.1991, ki je glede na novo nastali položaj uredila pravice tujcev.
ZPP (1977) člen 12. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1, 2, 2/1, 2/1-2.
akontacije vojaških pokojnin - pogoji za pridobitev pravice - predhodno vprašanje
S potrdilom pristojnega upravnega organa, da tožnik od 26.2.1992 nima več dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, je bilo rešeno predhodno vprašanje o obstoju v 1. členu odloka predpisanega pogoja, ki ga mora tujec izpolnjevati, da se ga šteje za upravičenca do prevzema izplačevanja vojaške pokojnine v Republiki Sloveniji.
V postopku je bilo ugotovljeno, da so se razmere za mladoletna tožnika spremenile. Stroški za njuno preživljanje so se zvečali predvsem zaradi preselitve iz hiše, ki je solastna njunim staršem, v najemniško stanovanje, pa tudi zaradi ukvarjanja s športom in učenja angleščine. Z izpodbijano sodbo pa so bili izrečno upoštevani tudi toženčevi skromni osebni dohodki.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. drugega odst. 354.čl. zakona o pravdnem postopku, ki jo uveljavlja tožeča stranka v reviziji, je podana tedaj, če je v razlogih sodbe napačno povzeta vsebina listin, tako da sodišče ocenjuje te listinske dokaze ob napačni predstavi o njihovi resnični vsebini.
Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda pa mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana. Pri določitvi njegove vsebine v vsakem posameznem primeru je sodišče vezano na merila iz 200. člena ZOR. To pa so stopnja telesnih in duševnih bolečin in njihovo trajanje (prvi odstavek 200. člena ZOR), pomen prizadete dobrine, namen odškodnine ter negativno merilo, po katerem odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (drugi odstavek 200. člena ZOR). Glede na navedena merila poteka odmera odškodnine na dveh ravneh: konkretnem in abstraktnem. To pomeni, da je treba pri določitvi odškodnine upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin glede na vse dejanske okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, s ciljem, da se pri njem doseže zadoščenje, ki bo te bolečine omililo. Hkrati pa mora biti odškodnina določena objektivno, in sicer glede na razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, in glede na primerjavo z odškodninami za enako oziroma podobno škodo. To omogoča sodna praksa, ki oblikuje navedena razmerja oziroma določa vsebino tega abstraktnega zakonskega merila. Le tako je mogoče omejiti arbitrarnost pri določanju višine odškodnine za negmotno škodo in hkrati zagotoviti spoštovanje načel nepristranosti, enakosti in predvidljivosti.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Tožnikovo revizijsko zavzemanje za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti je brez pomena, saj je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen iz drugih razlogov, ki jih revizija sicer tudi obravnava, vendar samo v zvezi z zavzemanjem za drugačno dokazno oceno. S tem izpodbija dejansko podlago obeh sodb, kar pa na revizijski stopnji ni mogoče (3. odst. 385.čl. ZPP).
Po 149. členu SZ se pridobi pravica do nadaljnjega bivanja v stanovanju le, če bi imetnica stanovanjske pravice oddala stanovanje v nasprotju z 58. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR) in bi do uveljavitve SZ (to je pred 19.10.1991) že poteklo dve leti.
CZ člen 22, 22/1, 30b, 254, 254/4, 257, 257/4. ZTV člen 22.
carinske oprostitve - vračilo posebne takse
Če tožnik ob vložitvi uvozne carinske deklaracije niti v pritožbi ni uveljavljal oprostitve po obliki "uvoz iz naslova vloge tuje osebe" na podlagi potrdila in specifikacije po 30.b členu CZ tudi za obveznost plačila posebne takse po uredbi o plačilu posebne takse za uvoz rabljenih vozil v letu 1993, ki nima nobenih določb o oprostitvah, v upravnem sporu ne more uveljavljati oprostitve na podlagi okoliščin, da je bila pogodba o tujem vlaganju sklenjena pred njeno uveljavitvijo in v roku vložena v registracijo pri drugem upravnem organu, pred katerim se je rok za izdajo odločbe po 22. členu ZTV iztekel pred uveljavitvijo navedene uredbe.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - obresti od vnaprej plačane kupnine - nakup poslovnega prostora
Če se stranki dogovorita za določen način plačila, če torej med več možnostmi izbereta vnaprejšnje plačilo ali plačilo na obroke, potem je povsem v skladu z ZOR tudi pogodbena določitev sankcij za nepravočasno plačilo.
denacionalizacija poslovnih stavb - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine
Po presoji sodišča vlaganja v poslovne prostore, ki imajo značaj tekočega vzdrževanja nepremičnine, niso nove investicije v smislu 2. odstavka 25. člena ZDen. Ker ZDen ne določa, kdaj se šteje, da se je zaradi novih investicij vrednost nepremičnine bistveno povečala, gre za nedoločen pravni pojem, katerega vsebino mora določiti upravni organ v vsakem konkretnem primeru, ko ugotavlja, ali gre za nove investicije in da se vrednost ni oz. je bistveno povečala, saj gre za strokovna vprašanja, ki se praviloma ugotavljajo z izvedencem po določbah 183. in 185. člena ZUP. Bistveno je, ali so vlaganja povečala vrednost poslovnega prostora in ali so bila opravljena v skladu s predpisi. Sanitarije kot pomožni prostori delijo usodo glavne stvari (18/2 člen ZDen).
sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Po 1. odst. 156.čl. stanovanjskega zakona mora lastnik stanovanja uskladiti z imetnikom pravice do uporabe stanovanjsko pogodbo z določili stanovanjskega zakona. Lastnik, ki neutemeljeno ne uskladi pogodbe, se ne more uspešno sklicevati na 58.čl. stanovanjskega zakona.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - družinski član - državljanstvo
Če je obveznost prodaje odvisna od tega, ali na stanovanju obstaja stanovanjska pravica (je zasedeno), mora zavezanec, če ta pravica obstaja (in tudi ni odpovednih razlogov), stanovanje prodati komurkoli med več upravičenci. S privolitvijo imetnik ne prenaša svoje pravice, temveč le odstopa od prednosti. Privolitev imetnika varuje le njega in ne zavezanca. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kupec po drugih predpisih zato zadevajo le konkretnega kupca. Te (druge) pogoje mora izpolnjevati prejšnji imetnik stanovanjske pravice le tedaj, če sam kupuje stanovanje.