Pravno nepomembno za odmero dohodnine od prejemkov, doseženih s priložnostnim opravljanjem storitev, je vprašanje, ali je bila dejavnost plačnika storitev dovoljena ali ne. Zakon o dohodnini namreč ne vsebuje določbe, po kateri bi bili obdavčljivi samo prejemki od priložnostno opravljenih storitev, ki so povezane z dovoljeno dejavnostjo plačnika storitve.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - višina deležev - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Po določilu drugega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (naprej ZZZDR) mora sodišče pri reševanju spora o skupnem premoženju bivših zakoncev ugotoviti, kolikšen je delež vsakega izmed njiju na tem premoženju in ne zgolj delež tistega izmed njiju, ki je začel spor. Namreč skupno premoženje bivših zakoncev je pri ugotavljanju njunih deležev nedeljiv materialnopravni pojem. To pomeni, da mora sodišče deležno razmerje obeh strank na skupnem premoženju določiti le tako, da upošteva celoto to je celoten predmet spora. O sporu je bilo - kar se deležev pravdnih strank na skupnem premoženju tiče - pravnomočno odločeno ter zato ne obstaja v reviziji omenjena (sicer le od tožnikove volje odvisna) nevarnost ponovnega spora o delu tožbenega zahtevka, s katerim v pravdi ni uspel. Sicer bi po pravilih procesnega prava moralo sodišče formalno višji tožbeni zahtevek zavrniti, vendar pa ta opustitev ni vplivala na pravilnost ali zakonitost pobijanega dela sodbe kot je to pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje.
Določbe 31. in 32. člena ZDen se nanašajo na vračanje stavbnih zemljišč, ki so bila podržavljena po predpisih, navedenih v 3. členu, ter po predpisih, ki niso navedeni v 3. členu, bili pa so izdani pred uveljavitvijo ustave SFRJ iz leta 1963.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - odreditev pripora
ZKP ne zahteva, da bi se morale vse okoliščine, iz katerih se sklepa na obstoj pripornega razloga, dokazovati z izvedbo posebnega dokaznega postopka in da bi morale biti te okoliščine tudi dokazane s takšno stopnjo gotovosti, kot se zahteva za izrek obsodilne sodbe.
dodelitev drugega primernega stanovanja imetniku pravice uporabe stanovanja
Obveznost priskrbeti drugo primerno stanovanje nalaga določba 2. odst. 155. člena SZ tistemu, ki je imetniku pravice do uporabe dodelil stanovanje in s tem pravico do uporabe.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita vselitev - vojaško stanovanje
V postopkih na drugi in prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da je tožnica živela pred vselitvijo v sporno stanovanje v vojaškem hotelu P. v L.. Po ugotovitvah istih sodišč tožnica med postopkom ni dokazala, da bi v hotelski sobi navedenega hotela pridobila kakšne stanovanjske pravice. Zato sta sodišči nižje stopnje utemeljeno zavrnili tudi preostali del tožničinega zahtevka, da ji mora toženka predati v posest enosobno stanovanje na naslovu T., Ljubljana, podrejeno pa drugo primerno stanovanje. Glede na ugotovljeno dejansko stanje namreč ni podana pravna podlaga, po kateri bi bila toženka obvezana k sporni izpolnitvi. Taka podlaga bi bila podana le v primeru, če bi se tožnica preselila v sporno sobo iz prostorov, v katerih bi imela stanovanjsko zaščito po določbah preje veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih ali če bi prostor zasedala na podlagi naslova, ki bi ji dajal stanovanjsko varstvo.
Ker tožena stranka ni sledila pravnemu mnenju in pripombam sodišča v prejšnji sodbi (ki se nanaša na ugotovitveni postopek, dokazovanje, sodelovanje stranke v postopku, na vsebino obrazložitve glede bistvenih dejstev, okoliščin in dokazov, na podlagi katerih je tožena stranka ugotovila, da razlogi obrambe terjajo odpoved prebivanja), kar velja tudi za nove razloge, ki jih je tožena stranka navedla v odločbi druge stopnje v primerjavi z odločbo prve stopnje in razlogov za svojo odločitev ni obrazložila, kot to določa 2. odstavek 209. člena ZUP, je s tem bistveno kršila pravila postopka iz te zakonske določbe.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - službeno stanovanje - pravica do začasne uporabe stanovanja
Lastnik stanovanja, ki se privatizira, ne more enostransko opredeliti stanovanje za službeno, če takega statusa ni imelo v času dodelitve imetniku stanovanjske pravice.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Tudi upravni organ, ko po prostem preudarku odloča o pridobitvi državljanstva po 3. odstavku 40. člena ZDRS, je vezan na načelo sorazmernosti kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
Ne glede na sicer nesprejemljivo stališče revizije tožene stranke, da bi tožnik kot močan moški in športnik moral bolečine in nevšečnosti lažje prenašati, le ni mogoče mimo dejstva, da trajanje bolečin in nevšečnosti - vključujoč tudi bodoče bolečine zaradi odstranitve osteosintetskega materiala - pa tudi njihova stopnja jakosti, ne omogočajo prisoje tako visoke odškodnine, da bi presegla sicer pravilno dosojeno odškodnino zaradi trpljenja ob telesni prikrajšavi. Na nižjih stopnjah ugotovljeno skupno bolečinsko obdobje z nevšečnostmi ob nošenju mavca - upoštevaje tudi bodočo operacijo - tako ne omogoča višje satisfakcije kot z zneskom 1,200.000,00 SIT, torej za 500.000,00 SIT manj, kot sta razsodili nižji sodišči. Razmerje znotraj tožnikovih prikrajšanj bo tako prišlo do pravega izraza, skupno dosojena odškodnina pa se bo gibala v okviru odškodnin, dosojenih v podobnih primerih.
obresti na vnaprej plačano kupnino - pobotni ugovor
Pobotni ugovor ni utemeljen. Tožena stranka je s pogodbo zagotovila nespremenjeno ceno, zato je zdaj ne more spreminjati. Obveznost, da obračuna in izplača obresti na plačani znesek, pa temelji na zakonu, ne na pogodbi. Zato plačilo obresti ni razlog za prenehanje pogodbenih obveznosti.
tožba na izpraznitev stanovanja - uporabniki stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Po presoji revizijskega sodišča je pravilen tudi zaključek sodišč druge in prve stopnje, da tožnica ni imela statusa uporabnice stanovanja iz prvega odstavka 5. člena ZSR (ki je šel le zakoncu imetnika stanovanjske pravice oziroma njegovemu zunajzakonskemu partnerju, otrokom in dr. ter tistim, ki jih je bil imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu ter tistim, ki so z njim najmanj dve leti živeli v ekonomski skupnosti). Vse tiste okolnosti, ki so bile potrebne za sprejem zaključka o toženkinem statusu v spornem stanovanju, predstavljajo dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano. Ugotovitve odločilnega pomena o teh okolnostih, pridobljene v postopkih na nižjih stopnjah, pa so tudi po presoji revizijskega sodišča dajale podlago za zaključek, da toženka ni imela statusa uporabnice v spornem stanovanju v smislu prvega odstavka 5. člena ZSR, zaradi česar je bil tožničin zahtevek, da mora toženka stanovanje izprazniti, utemeljen v določbah petega odstavka 18. člena ZSR.
Glede na določbo 8. točke 1. odstavka 3. člena ZDen osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu zakona o denacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, niso upravičenci do denacionalizacije.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Bistveni poudarek revizije je torej v graji ugotovljenega dejanskega stanja in sprejete dokazne ocene, vendar pa to ne more biti revizijski razlog, saj po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
vloge - nerazumljiva ali nepopolna vloga - poprava tožbe
Sodišče samo ne more popravljati tožbenega zahtevka. V okviru postopka po 109.čl. ZPP sodišče poskrbi za odpravo formalnih napak in pomanjkljivosti, ne more pa dajati vsebinskih napotkov strankam, ker bi s tem prekršilo načelo dispozitivnosti (2. in 3.čl. ZPP). Dolžnost poučevanja neuke stranke (11.čl. ZPP) ne pride v poštev glede na kvalificirano zastopstvo tožnice.
ZDen člen 54, 54/1-3, 54/1-5.ZUP člen 25, 135, 209, 209/2.
pristojnost za odločanje - ugotovitev dejanskega stanja
Ker tožena stranka v izpodbijani odločbi protislovno navaja, da je sporna parcela kot družbena lastnina po odloku občinske skupščine razglašena za naravno znamenitost, hkrati pa ugotavlja, da je bila parcela uporabljena za stanovanjsko gradnjo in da je v kompleksu stanovanjske soseske, bi morala preveriti, ali je pozidana parcela že opredeljena kot naravna znamenitost in ali je zato še podana njena pristojnost za odločanje o denacionalizaciji.
Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz 1930. leta, katerega pravna pravila se v RS še uporabljajo v smislu določbe 4. člena zakona o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo, ne more biti pravna podlaga za podržavljenje po določbah ZDen (glej 3. odst. 8. člena ZDen), pač pa le pravna podlaga za vpise sprememb v zemljiški knjigi (glede zemljišč, ki so bila uporabljena za javno cesto) na podlagi naznanilnega lista.