vročanje - javna listina - povratnica - dejansko stanje - dokazna ocena
Če pritožnik predlaga dokaze, ki bi lahko ovrgli domnevo o datumu vročitve, ugotovljenem na podlagi povratnice, je podan močan dvom v pravilnost ugotavljanja dejanskega stanja in je potrebno sklep o zavrženju pritožbe razveljaviti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.
Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe glede odločitve o stroških postopka le sklicuje na odločilo 157. člena ZPP, ne navaja pa razlogov za takšno odločitev in je ne obrazloži.
O vprašanju avtorstva avtorskega dela ni mogoče odločati po predpisih, ki so prenehali veljati še preden je bilo avtorsko delo sploh ustvarjeno in ko je sploh moglo biti deležno pravne zaščite. V vprašanje (so)avtorstva je treba presojati z vrednotenjem prispevka fizičnih oseb k nastanku avtorskega dela glede na njegove predpostavke, med katere pa ne spadajo nebistveni znaki avtorskega dela.
Ko imetnik menice le-to izpolni, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Pooblastilo za izpolnitev blanketa da dolžnik upniku izrecno ali molče. Ker je bila v obravnavanem primeru tudi menična izjava dana bianko, o izrecnem pooblastilu za izpolnitev menice ni mogoče govoriti. Pisnega dogovora o bistvenih meničnih sestavinah, v katerem bi bile določene meje, ki jih upnik pri izpolnitvi menice ne sme prekoračiti, namreč v obravnavanem primeru ni bilo. Kljub temu (in ne glede na to, da je njegova zaveza samostojna) lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb oz. v skladu z dogovorom.
Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdno neha opravljati odvetništvo, ne preneha pooblastilo. Ostane pooblaščenec še naprej, izgubi le tista upravičenja iz pravnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo (96. čl. ZPP).
Posojilo je dolžan vrniti, kdor se je s posojilno pogodbo to zavezal. Zato ne more biti odločilno, da je posojilojemalec namesto svojega naslova navedel ime firme, v kateri je zaposlen.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 243, 17, 17/2, 17/2-2, 243.
zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Sodišče prve stopnje mora dovoliti zavarovanje denarne terjatve iz izvršilnega naslova - seznama zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal davčni organ in ne sme po uradni dolžnosti ugotavljati ev. zastaranja upnikovih terjatev iz izvršilnega naslova.
Oporoka je močnejši pravni naslov za dedovanje od zakona in to kljub temu, da je sporna v tej zadevi ustna oporoka pred dvema pričama, ki je formalno veljavna upoštevaje določbe členov 72 - 75 ZD.
Dejstvo, da so pritožniki pridobili solastninsko pravico na nepremičnini, na kateri je vknjižena upnikova zastavna pravica, samo po sebi pritožnikom ne daje položaja dolžnika v smislu 15. člena ZIP. Po 251. členu ZIP ima vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve zgolj ta učinek, da se lahko opravi izvršba na nepremičnino tudi proti drugemu, ki jo je pridobil pozneje. Te osebe morajo le dopustiti, da se zastavni upnik poplača iz zastavljene stvari (nepremičnine).
ZOR člen 154, 154/1, 170, 171, 154, 154/1, 170, 171.
odgovornost - krivdna odgovornost
Sodišče prve stopnje je odgovornost vrtca pravilno presojalo ob upoštevanju pravil o krivdni odgovornosti. Zračnik in betonirani pokrov jaška nista nevarna sama po sebi, ampak je nevarna le njuna nepravilna uporaba.
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazala, da je bilo gradbeno dovoljenje (ob uporabi določbe 116. člena SZ) podlaga za vpis lastninske pravice toženca na kritičnem stanovanju, odpravljeno 1.7.1994. Kritični vpis v zemljiško knjigo pa je bil opravljen šele 29.8.1997. Zato je tožničin zahtevek na neveljavnost vknjižbe v smislu določbe 101. in naslednjih členov ZZK verjetno izkazan.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ko trdi, da upnik ni izpolnil svojega dela obveznosti, ker ni dobavil ustrezne dokumentacije in da ima dobavljeno blago napake, katerih upnik kljub dolžnikovi reklamaciji ni odpravil. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank ter postavitev izvedenca, s čimer je v celoti obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja ni utemeljen, če dolžnik ni prostovoljno izpolnil restitucijskega zahtevka oziroma ni bila vložena izvršba na izpolnitev restitucijskega zahtevka, naloženega v sklepu o motenju posesti.
Račun, ki ga izstavi Uprava za notranje zadeve v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti v smislu prvega odst. 120. čl. ZVCP, ni verodostojna listina v smislu 23. čl. ZIZ.