Prisojene odškodnine zaradi izgube vonja (sposobnosti vohati), za popolno izgubo vonja, ter da je zaradi tega pri vrsti dejavnosti tožnik prikrajšan tako v osebnem kot poklicnem življenju, pri čemer mu lahko izguba sposobnosti vohanja v določenih okoliščinah celo škoduje. 2.000.000,00 SIT je po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina.
Dolžnikove trditve, da ne ve, za kakšen dolg gre, v tej fazi postopka niso upoštevne, saj se nanašajo na samo terjatev, ne pa opravo izvršbe. Sklep o izvršbi je dolžnik prejel dne 9.1.1998 (povratnica na list. št. 3), zato bi moral, v kolikor se z izvršbo in obračunom obresti ni strinjal, sklepu o izvršbi ugovarjati v ugovornem roku (3. odst. 9. člena ZIZ).
ZDen člen 74, 78, 78/2, 74, 78, 78/2. ZDKG člen 7, 7.
denacionalizacija - dedovanje zaščitene kmetije
Z razveljavitvijo 2. odst. 74. člena Zden je dana možnost, da se vrnjeno premoženje deduje po posebnem zakonu, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na razveljavljeno določbo se za dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so bila vrnjena s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, uporablja ZDKG, če vrnjeno premoženje izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo.
Tožeča stranka je v celoti uspela dokazati temelj vtoževane obveznosti, kar predstavlja 50% uspeha, po višini pa je uspela le v obsegu 15%. Skupni uspeh tožeče stranke v tej zadevi tako predstavlja 65%.
Ker je upnik zahteval izvršbo za izterjavo denarne terjatve z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovega poslovnega deleža v družbi, je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe, ne pa sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, ki je pristojno, kadar gre za izvršbo na denarno terjatev dolžnika.
Ne gre za napako volje pri tožnici, ki se je odpovedala pravici do odpravnine zaradi trajnega presežka, ker naj bi ji delodajalec predočil, da bo morala zaradi zaprtja poslovalnice nadomeščati odsotne delavke v drugih poslovalnicah (tudi v drugih krajih), namesto odpravnine pa ji je "povišal" plačo za zadnje tri mesece dela, zaradi česar je prejemala višje nadomestilo na zavodu za zaposlovanje.
Po zemljiškoknjižnih podatkih je stečajni dolžnik lastnik poslovnega prostora v Ormožu, ki meri 107,20 m2. Zato je preuranjen zaključek prvostopnega sodišča, da bi sredstva stečajnega dolžnika zadoščala kvečjemu za stroške stečajnega postopka in nagrado stečajnega upravitelja, saj je po oceni pritožnika ta nepremičnina vredna 17,629.504,00 SIT.
Ko imetnik menice le-to izpolni, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Pooblastilo za izpolnitev blanketa da dolžnik upniku izrecno ali molče. Ker je bila v obravnavanem primeru tudi menična izjava dana bianko, o izrecnem pooblastilu za izpolnitev menice ni mogoče govoriti. Pisnega dogovora o bistvenih meničnih sestavinah, v katerem bi bile določene meje, ki jih upnik pri izpolnitvi menice ne sme prekoračiti, namreč v obravnavanem primeru ni bilo. Kljub temu (in ne glede na to, da je njegova zaveza samostojna) lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb oz. v skladu z dogovorom.
Predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja ni utemeljen, če dolžnik ni prostovoljno izpolnil restitucijskega zahtevka oziroma ni bila vložena izvršba na izpolnitev restitucijskega zahtevka, naloženega v sklepu o motenju posesti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ko trdi, da upnik ni izpolnil svojega dela obveznosti, ker ni dobavil ustrezne dokumentacije in da ima dobavljeno blago napake, katerih upnik kljub dolžnikovi reklamaciji ni odpravil. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank ter postavitev izvedenca, s čimer je v celoti obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2, 53, 52, 52/1, 52/2, 53. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 64, 64/1, 65, 65/1.
ugovor tretjega - skupno premoženje zakoncev
Glede na to, da je dolžnikova žena poročena z dolžnikom od l. 1986, da je bil sporazum kot izvršilni naslov sklenjen l. 1993, da je ugovor vložila l. 1999, je verjetneje, da je šlo pri preobremenitvi nepremičnine za skupno in sporazumno razpolaganje.
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazala, da je bilo gradbeno dovoljenje (ob uporabi določbe 116. člena SZ) podlaga za vpis lastninske pravice toženca na kritičnem stanovanju, odpravljeno 1.7.1994. Kritični vpis v zemljiško knjigo pa je bil opravljen šele 29.8.1997. Zato je tožničin zahtevek na neveljavnost vknjižbe v smislu določbe 101. in naslednjih členov ZZK verjetno izkazan.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 243, 17, 17/2, 17/2-2, 243.
zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Sodišče prve stopnje mora dovoliti zavarovanje denarne terjatve iz izvršilnega naslova - seznama zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal davčni organ in ne sme po uradni dolžnosti ugotavljati ev. zastaranja upnikovih terjatev iz izvršilnega naslova.
odškodnina - protipravnost - odgovornost pravne osebe - odgovornost za škodo
Preuranjen je zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi ravnanja ali odločbe upravnega organa, dokler odločba ni pravnomočno spremenjena ali odpravljena v skladu s pravili upravnega postopka.
vročanje - javna listina - povratnica - dejansko stanje - dokazna ocena
Če pritožnik predlaga dokaze, ki bi lahko ovrgli domnevo o datumu vročitve, ugotovljenem na podlagi povratnice, je podan močan dvom v pravilnost ugotavljanja dejanskega stanja in je potrebno sklep o zavrženju pritožbe razveljaviti.
Upnik je dolžan plačati sodno takso za prijavo terjatve, ki jo je vložil v postopku prisilne poravnave, čeprav je bil postopek prisilne poravnave kasneje zaradi umika predloga ustavljen.