Obdolženec ni storil dveh kaznivih dejanj - kaznivo dejanje ponarejanja listin in kaznivo dejanje goljufije - ampak zgolj eno samo kaznivo dejanje goljufije saj zgolj uporaba ponarejenih dokumentov predstavlja del izvršitve kaznivega dejanja goljufije, ko tega drugače ne bi bilo mogoče izvršiti.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
sklep o izvršbi - prehod obveznosti - utemeljen ugovor
Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnico.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
prijava terjatve - stečajni postopek - prisilna poravnava
Upnik se je glede terjatve pod 1. in 2. tč. prijave št. 602 skliceval na že vloženo prijavo v postopku prisilne poravnave, ki je tekla pod opr. št. St 23/99. Takšne trditve, upoštevaje oklic o začetku stečajnega postopka, objavljen v Ur.l. RS 22/2000 z dne 10.3.2000, iz katerega sledi, da sodišče poziva k prijavi terjatev v stečajnem postopku le tiste upnike, ki svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave, pa kažejo na morebiten obstoj situacije, ki jo ureja 138. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Ta pa izključuje uporabo 8. odst.
137. čl. ZPPSL. Izpodbijanega sklepa v tem delu ni moč preizkusiti.
ZKP člen 177, 177/1, 399, 399/2, 177, 177/1, 399, 399/2.
dokaz - dokazni predlog - sklep o zavrnitvi predloga
Zoper sklep, s katerim je zunajobravnavni senat na podlagi člena 177/I ZKP zavrnil dokazna predloga državnega tožilca, pritožba glede na določbo člena 399/II ZKP ni dovoljena.
pogodba o zaposlitvi - sprememba delovnega razmerja za nedoločen čas v delovno razmerje za določen čas
Dejstvo, da je bil delavec opredeljen kot trajno presežni delavec, ki mu delovno razmerje preneha po izteku odpovednega roka, ni okoliščina, zaradi katere bi se lahko delovno razmerje za nedoločen čas spremenilo v delovno razmerje za določen čas, zato je takšna določba v predlogu pogodbe o zaposlitvi nezakonita in v nasprotju z 2. odstavkom 135. člena ZDR.
Kljub nezakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi sodišče ne sme naložiti delodajalcu, da delavcu predloži v podpis pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če mu je v teku sodnega spora za presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje.
disciplinska kršitev - bančna uslužbenka - odtujitev denarja iz blagajne
Zakon neposredno ne predpisuje pogojev za izrek pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa, glede na splošna načela disciplinskega postopka je pri izbiri disciplinskega ukrepa treba upoštevati objektivne in subjektivne okoliščine, ki delavca obremenjujejo ali razbremenjujejo. Sodišče prve stopnje je kot olajševalno okoliščino pri tožnici, ki je odtujila iz bančne blagajne 5.000,00 SIT, upoštevalo, da je bila pri toženi stranki zaposlena preko 20 let, nikoli ni bila v disciplinskem postopku, imela je pozitiven odnos do dela in delavcev, delo je opravljala vestno in natančno, v svoji sredini je bila cenjena in še posebej priljubljena pri strankah. Glede na nizek znesek je utemeljeno odložilo izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa.
ZPP (1977) člen 370, 377, 377/1, 399. Zakon o računovodstvu člen 14, 15.
disciplinska kršitev – zloraba položaja
Zakon o računovodstvu (Ur.l. SFRJ, št. 12/89) je v 15. členu izrecno določal, da morajo organizacije o splošnem aktu določiti delavce, ki so odgovorni za zakonitost in pravilnost nastanka poslovne spremembe in plačevanja na podlagi knjigovodskih listin. Le tako opredeljena odgovornost je lahko izhodišče za ugotavljanje tožničine disciplinske odgovornosti za očitano nezakonito ravnanje z družbenimi sredstvi in zlorabo položaja. Če delodajalec ne dokaže, da je imela tožnica, ki je delala kot referent za osebne dohodke, pooblastila v smislu 15. člena Zakona o računovodstvu, ne bo podana odgovornost tožnice za kršitev v zvezi z obračunanim dodatkom k svoji plači.
ZPP (1977) člen 153, 154, 368, 373, 373-4, 153, 154, 368, 373, 373-4. ZDSS člen 24, 24/1, 24/1-2, 24, 24/1, 24/1-2. SKPG člen 44. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 41, 41/2, 65, 41, 41/2, 65.
bruto odpravnina ob upokojitvi - izračun osnove za odmero odpravnine - bruto plača delavca
Panožna kolektivna pogodba grafične dejavnosti (Ur.l. RS št. 20/95) v 65. členu določa, da delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini najmanj treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Ker v tem členu ni izrecno navedeno, da je osnova za izračun odpravnine neto plača, je potrebno za osnovo upoštevati bruto plačo v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena iste panožne pogodbe.
ZPP (1977) člen 366, 370, 366, 370. ZTPDR člen 59, 60, 59, 60.
sestava disciplinske komisije
Delodajalec kljub izrecnim navedbam tožeče stranke o nelegitimni sestavi upravnega odbora, ki je imenoval disciplinsko komisijo potem, ko mu je že iztekel mandat, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil nobenih dokazov s tem v zvezi. Kljub temu je nova dejstva in nove dokaze glede zakonitosti postopka imenovanja disciplinske komisije lahko uveljavljal šele v pritožbi, in s tem utemeljil pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker gre za okoliščine, ki so odločilnega pomena za pravilno presojo zakonitosti izpodbijanih sklepov disciplinskih organov.
ZPP (1977) člen 212, 212/4, 354, 354/2, 368, 212, 212/4, 354, 354/2, 368. ZDR člen 36b, 36b.
trajni presežek - izvajalec - zmanjšanje obsega del
Delavec je bil zakonito opredeljen za trajno presežnega delavca, če se je obseg dela na delovnem mestu, kjer je bil edini izvajalec, tako zmanjšal, da je bilo potrebno na dan opraviti na tem delovnem mestu le pol ure dela, to delo pa so lahko opravili delavci, ki so bili razporejeni na druga delovna mesta in so že pred tem občasno opravljali tožnikovo delo.
ZPP (1977) člen 205, 206, 207, 208, 208/3, 205, 206, 207, 208, 208/3. URS člen 22, 23, 22, 23. ZPPSL člen 137, 144, 144/1, 144/2, 137, 144, 144/1, 144/2.
predlog za nadaljevanje postopka - stečajni postopek - prekinitev postopka
Predloga za nadaljevanje zaradi začetka stečaja prekinjenega postopka ni mogoče izenačevati z začetkom postopka pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve iz 1. in 2. odst. 144. čl.
ZPPSL, saj ustrezen akt o začetku postopka v smislu tega člena šele povzroči litispendenco, v tem primeru pa je litispendenca trajala že vse od vložitve tožbe več let pred začetkom stečaja nad toženo stranko. Zato predlog za nadaljevanje postopka ni vezan na 15 dnevni prekluzivni rok za začetek.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - trajni presežek
Delavcu lahko preneha delovno razmerje na podlagi sporazuma z delodajalcem, vendar le v skladu z 2. točko 1. odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93), pri čemer gre za prenehanje delovnega razmerja po volji delavca. Za sporazum med delavcem in delodajalcem, da se delavec izven zakonitih pogojev in postopkov opredeli kot trajni presežek in da mu kot trajno presežnemu delavcu preneha delovno razmerje, tako da se mu zagotovijo pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, pa niti ZDR niti ZTPDR ne dajeta pravne podlage. Tak sporazum je ničen, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi in ker je njegov namen izigravanje predpisov o prenehanju delovnega razmerja delavcem - trajnim presežkom, zlasti pa predpisov o pravicah, ki gredo tem delavcem iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ne more biti podlaga za zakonito prenehanje delovnega razmerja.
Nezakonit je tudi antidatirani sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku z dne 15.11.1994, ker tožnik ni bil opredeljen kot trajno presežni delavec po zakonito izvedenem postopku za ugotavljanje delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, ter na podlagi kriterijev, določenih v ZDR (čl. 29 do 36.i), ampak na podlagi ničnega sporazuma, v katerem datum prenehanja delovnega razmerja sploh ni določen in ga zato ni mogoče šteti za sporazum po 2. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
ZPP (1977) člen 15, 17, 21, 354, 354/2, 354/2-4, 369, 369/1, 15, 17, 21, 354, 354/2, 354/2-4, 369, 369/1. ZS člen 99, 99. ZDSS člen 4, 4.
stvarna pristojnost - spor iz asignacijske pogodbe
Delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o terjatvi iz asignacijske pogodbe, saj ne gre za spor med delavcem in delodajalcem iz delovnega razmerja oz. v zvezi z delovnim razmerjem, niti za katerikoli drug spor, opredeljen v 4. členu zakona o delovnih in socialnih sodiščih, temveč gre za civilni spor, ki sodi v stvarno pristojnost sodišča splošne pristojnosti v skladu z 99. členom Zakona o sodiščih.
Po določilu 1. odst. 63. člena tega zakona sprememba lastnika zastavljene nepremičnine ne vpliva na veljavnost hipoteke. Zato tožeča stranka ne glede na okoliščino, da je že z uveljavitvijo ZLPP (december 1992) postala lastnica nepremičnin, na katerih zahteva izbris hipoteke, s tožbo (ker sporazum z dne 15.10.1993 - o ustanovitvi hipoteke - ni bil razveljavljen) ne more uspeti, pa čeprav je te nepremičnine pravna prednica tožeče stranke (1. tožena stranka) obremenila s hipoteko šele po tistem (dne 15.10.1993), ko je njihova lastnica postala tožeča stranka.
Prisojene odškodnine zaradi izgube vonja (sposobnosti vohati), za popolno izgubo vonja, ter da je zaradi tega pri vrsti dejavnosti tožnik prikrajšan tako v osebnem kot poklicnem življenju, pri čemer mu lahko izguba sposobnosti vohanja v določenih okoliščinah celo škoduje. 2.000.000,00 SIT je po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina.
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbe ni ustavilo glede vseh dovoljenih izvršilnih sredstev, torej tudi s prenosom sredstev, ki jih ima dolžnik pri APP K..., pač pa le glede izvršbe na premičnih stvareh dolžnika.
ZDen člen 74, 78, 78/2, 74, 78, 78/2. ZDKG člen 7, 7.
denacionalizacija - dedovanje zaščitene kmetije
Z razveljavitvijo 2. odst. 74. člena Zden je dana možnost, da se vrnjeno premoženje deduje po posebnem zakonu, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na razveljavljeno določbo se za dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so bila vrnjena s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, uporablja ZDKG, če vrnjeno premoženje izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo.
Vročilnico kot potrdilo o vročitvi pa podpišeta prejemnik in vročevalec, v njej pa prejemnik zapiše z besedo na vročilnici dan prejema (1. odstavek 149. člena ZPP). Žig dolžnika, kadar je to pravna oseba, ni obligatorna sestavina povratnice. Povratnica v spisu, pripeta pri red.štev. 2, ima vse zgoraj navedene obligatorne sestavine, da jo je moč šteti kot verodostojen dokaz vročitve izvršilnega sklepa dolžniku. S pritožbeno trditvijo, da je povratnica kot izkaz vročitve hibna, ker na njej ni žiga dolžnika in ji zato ni mogoče priznati dokazne vrednosti vročitve, pritožnik zato ne more uspeti.
Sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerjih, ki so ga na podlagi 100. čl. Zakona o lokalni samoupravi dne 10.9.1998 podpisale Občina K., Občina O., Občina D. in Občina L., dokazuje, da so pritožnice pravne naslednice prvotno tožene Občine K.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da mu upnica kljub urgencam ni poslala dobavnic, podpisanih s strani pri njem zaposlenih delavcev, ki naj bi blago prevzeli; smiselno torej, da blaga ni prejel. S tem je navedel dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.