delež - vrednostni papirji - tožbeni zahtevek - meje postavljenega zahtevka
V konkretnem primeru ni sporno, da imenske delnice prve emisije razreda A tožene stranke niso bile izdane niti v materializirani niti niso izražene v nematerializirani obliki. Zato je treba šteti, da izraz delnica lahko v konkretnem primeru pomeni le pravico do deleža (prim. 1. in 2. odst. 175. čl. ZGD, 1. odst. 169. čl. in 1. stavek 2. odst. 204. čl. ZGD). Tožeča stranka je v tožbenem predlogu uveljavljala, naj sodišče toženi stranki naloži, da tožečo stranko vpiše v delniški knjigi kot imetnico 13.498 imenskih delnic prve emisije razreda A. Takšna vsebina obveznosti tožene stranke bi na prvi pogled govorila v prid stališču, da tožeča stranka uveljavlja prvi vpis delnic prve emisije razreda A v "delniško" knjigo (anal. z 232. čl. ZGD). Toda iz tožbenih trditev je jasno, da ne gre za (prvi) vpis, temveč za prenos pravic do deleža tožene stranke (anal. s 233. čl. ZGD), saj tožeča stranka svoje upravičenje opira na 50 pogodb o nakupu delnic, sklenjenih s posameznimi prodajalci. Čim pa gre za prenos pravic do deleža tožene stranke, vpisanih v "delniški" knjigi, uveljavljani tožbeni zahtevek ni določen (1. odst. 180. čl. ZPP).
ZPP člen 338, 338/2, 338/2-14. ZIZ člen 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 117.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi možnost obročnega odplačila, kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.
sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - neutemeljen ugovor
Trenutek izročitve blaga, ki naj bi bilo predmet kompenzacije, je pomemben, saj lahko glede na določbo 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, dolžnik vloži ugovor iz razloga, ker je terjatev prenehala le, če je prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko tega ni mogel uveljavljati v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžnikove ugovorne navedbe v zvezi z zatrjevano kompenzacijo so tako ostale premalo konkretizirane, da bi bilo ugovor moč šteti za utemeljen.
Določbe 203. čl. ZIZ se nanašajo na stadij izdaje sklepa o poplačilu in jih ni mogoče upoštevati ob izdaji sklepa o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba s cenitvijo in prodajo zastavljenih stvari.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC00345
ZKP člen 358, 358/3, 370/3, 358, 358/3, 370/3.
oprostilna sodba - dejansko stanje
Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopnega sodišča, da po izvedenem dokaznem postopku ni najti nobenega dokaza, da bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje hude telesne poškodbe.
ZIP člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 76, 76/1, 76, 76/1.
pravnomočnost
Plačilni nalog je (sedaj) pravnomočen na podlagi sodbe, s katero je bil v celoti vzdržan v veljavi, ne glede na (predhodno) razveljavitev (neutemeljenega) potrdila o pravnomočnosti na samem plačilnem nalogu.
Dogovorjena predkupna pravica za poslovne prostore v najemni pogodbi zavezuje najemodajalca. V primeru da sklene kupno pogodbo za v najem oddane poslovne prostore s tretjim, ki ni v dobri veri, ima najemnik pravico, da zahteva razveljavitev takšne kupoprodajne pogodbe in predlaga sklenitev nove kupne pogodbe z najemodajalcem, v kateri bo sam kupec.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
prijava terjatve - stečajni postopek - prisilna poravnava
Upnik se je glede terjatve pod 1. in 2. tč. prijave št. 602 skliceval na že vloženo prijavo v postopku prisilne poravnave, ki je tekla pod opr. št. St 23/99. Takšne trditve, upoštevaje oklic o začetku stečajnega postopka, objavljen v Ur.l. RS 22/2000 z dne 10.3.2000, iz katerega sledi, da sodišče poziva k prijavi terjatev v stečajnem postopku le tiste upnike, ki svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave, pa kažejo na morebiten obstoj situacije, ki jo ureja 138. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Ta pa izključuje uporabo 8. odst.
137. čl. ZPPSL. Izpodbijanega sklepa v tem delu ni moč preizkusiti.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je oporekal, da storitev ni bila opravljena v višini, kot jo sedaj uveljavlja upnik; med strankama naj tudi ne bi bilo dogovora o ceni za storitve, upnik pa naj tudi ne bi oddal zaključnih računov niti bilance (tj. opravil vseh dogovorjenih storitev). Ker gre za tim. negativna dejstva, je ugovor kljub izostanku (sicer zahtevanih) dokazov treba šteti za obrazložen (in s tem za utemeljen).
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje imelo podlago le za ustavitev izvršbe na dolžnikovih premičninah (2. odst. 88. člena ZIZ), ne pa tudi za ustavitev izvršbe na dolžnikovih sredstvih na kateremkoli računu, skladu, akreditivu ali podobnem naslovu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, dolžnik svojih ugovornih trditev ni podkrepil z dokazi. Zato takšnega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju in višini terjatve. V ugovoru nakazana možnost poplačila in rešitev spornega razmerja po izvensodni poti ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo, da je poplačilo na predlagani način možno.
Obdolženec ni storil dveh kaznivih dejanj - kaznivo dejanje ponarejanja listin in kaznivo dejanje goljufije - ampak zgolj eno samo kaznivo dejanje goljufije saj zgolj uporaba ponarejenih dokumentov predstavlja del izvršitve kaznivega dejanja goljufije, ko tega drugače ne bi bilo mogoče izvršiti.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
sklep o izvršbi - prehod obveznosti - utemeljen ugovor
Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnico.
Dolžnik se v ugovoru sklicuje prav na svojo preživninsko obveznost in v zvezi s tem sodišču predloži tudi dokaze. Dolžnikov ugovor je zato moč šteti za obrazložen, o njegovi utemeljenosti pa bo moralo ponovno odločiti sodišče prve stopnje.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal le delno, saj je v ugovoru izrecno navedel, da "prereka novemberski račun za sorazmerni del višine glede na število dni najema, račun za ogrevanje pa v celoti". Zato sodišče prve stopnje, kot je pravilno opozoril upnik v svoji pritožbi, glede na dolžnikov delni ugovor, ni imelo podlage za razveljavitev 2. točke sklepa o izvršbi v celoti.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnika sta ugovorjala višini izterjevanega zneska zaradi nejasnosti glede načina spreminjanja in obračunavanja pogodbenih obresti. Trdita, da ob najemu kredita nista prejela cenika storitev, na katerega se v predlogu za izvršbo glede obračuna pogodbenih in zamudnih obresti sklicuje upnik. V zvezi z zatrjevanimi dejstvi (t.i. negativnimi dejstvi), dolžnika po naravi stvari dokazov ne moreta predložiti. Ugovorne navedbe zato zadostujejo, da je ugovor moč šteti za obrazložen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Samostojni podjetnik je po določbi 7. odst. 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Fizična oseba t.j. J.B. pa glede na ugovorne navedbe še "obstaja", zato odgovarja za svoje obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. člena ZGD), ne glede na to, ali je upnik v predlogu za izvršbo pravilno izpisal firmo samostojnega podjetnika ali ne.