obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je oporekal, da storitev ni bila opravljena v višini, kot jo sedaj uveljavlja upnik; med strankama naj tudi ne bi bilo dogovora o ceni za storitve, upnik pa naj tudi ne bi oddal zaključnih računov niti bilance (tj. opravil vseh dogovorjenih storitev). Ker gre za tim. negativna dejstva, je ugovor kljub izostanku (sicer zahtevanih) dokazov treba šteti za obrazložen (in s tem za utemeljen).
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
rok za prijavo terjatev
Dvomesečni rok za priglasitev upniške terjatve je prekluziven. Zato pravica zahtevati njeno poplačilo v stečajnem postopku preneha s potekom tega roka.
sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - neutemeljen ugovor
Trenutek izročitve blaga, ki naj bi bilo predmet kompenzacije, je pomemben, saj lahko glede na določbo 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, dolžnik vloži ugovor iz razloga, ker je terjatev prenehala le, če je prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko tega ni mogel uveljavljati v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžnikove ugovorne navedbe v zvezi z zatrjevano kompenzacijo so tako ostale premalo konkretizirane, da bi bilo ugovor moč šteti za utemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, dolžnik svojih ugovornih trditev ni podkrepil z dokazi. Zato takšnega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Od (neplačanih) obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti, vendar samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
V skladu s to zakonsko določbo je tožeča stranka tudi uveljavljala plačilo zamudnih obresti (od neplačanih obresti) od dneva vložitve predloga za izvršbo (tj. od dne 04.08.1997) dalje do plačila.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Samostojni podjetnik je po določbi 7. odst. 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Fizična oseba t.j. J.B. pa glede na ugovorne navedbe še "obstaja", zato odgovarja za svoje obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. člena ZGD), ne glede na to, ali je upnik v predlogu za izvršbo pravilno izpisal firmo samostojnega podjetnika ali ne.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve.
S pritožbenimi navedbami dolžnik ne izpodbija odločitve o postavitvi izvršitelja (prim. 4. odst. 289. člena ZIZ), temveč oporeka (sami) dopustnosti izvršbe (prim. 55. člen ZIZ), kar pa bi moral uveljavljati z drugim pravnim sredstvom, in sicer z ugovorom zoper sklep o izvršbi (prim. 2. odst. 9. člena ZIZ).
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC00345
ZKP člen 358, 358/3, 370/3, 358, 358/3, 370/3.
oprostilna sodba - dejansko stanje
Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopnega sodišča, da po izvedenem dokaznem postopku ni najti nobenega dokaza, da bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje hude telesne poškodbe.
delež - vrednostni papirji - tožbeni zahtevek - meje postavljenega zahtevka
V konkretnem primeru ni sporno, da imenske delnice prve emisije razreda A tožene stranke niso bile izdane niti v materializirani niti niso izražene v nematerializirani obliki. Zato je treba šteti, da izraz delnica lahko v konkretnem primeru pomeni le pravico do deleža (prim. 1. in 2. odst. 175. čl. ZGD, 1. odst. 169. čl. in 1. stavek 2. odst. 204. čl. ZGD). Tožeča stranka je v tožbenem predlogu uveljavljala, naj sodišče toženi stranki naloži, da tožečo stranko vpiše v delniški knjigi kot imetnico 13.498 imenskih delnic prve emisije razreda A. Takšna vsebina obveznosti tožene stranke bi na prvi pogled govorila v prid stališču, da tožeča stranka uveljavlja prvi vpis delnic prve emisije razreda A v "delniško" knjigo (anal. z 232. čl. ZGD). Toda iz tožbenih trditev je jasno, da ne gre za (prvi) vpis, temveč za prenos pravic do deleža tožene stranke (anal. s 233. čl. ZGD), saj tožeča stranka svoje upravičenje opira na 50 pogodb o nakupu delnic, sklenjenih s posameznimi prodajalci. Čim pa gre za prenos pravic do deleža tožene stranke, vpisanih v "delniški" knjigi, uveljavljani tožbeni zahtevek ni določen (1. odst. 180. čl. ZPP).
ZIP člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 76, 76/1, 76, 76/1.
pravnomočnost
Plačilni nalog je (sedaj) pravnomočen na podlagi sodbe, s katero je bil v celoti vzdržan v veljavi, ne glede na (predhodno) razveljavitev (neutemeljenega) potrdila o pravnomočnosti na samem plačilnem nalogu.
Določbe 203. čl. ZIZ se nanašajo na stadij izdaje sklepa o poplačilu in jih ni mogoče upoštevati ob izdaji sklepa o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba s cenitvijo in prodajo zastavljenih stvari.
Dolžnik se v ugovoru sklicuje prav na svojo preživninsko obveznost in v zvezi s tem sodišču predloži tudi dokaze. Dolžnikov ugovor je zato moč šteti za obrazložen, o njegovi utemeljenosti pa bo moralo ponovno odločiti sodišče prve stopnje.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal le delno, saj je v ugovoru izrecno navedel, da "prereka novemberski račun za sorazmerni del višine glede na število dni najema, račun za ogrevanje pa v celoti". Zato sodišče prve stopnje, kot je pravilno opozoril upnik v svoji pritožbi, glede na dolžnikov delni ugovor, ni imelo podlage za razveljavitev 2. točke sklepa o izvršbi v celoti.
Obdolženec ni storil dveh kaznivih dejanj - kaznivo dejanje ponarejanja listin in kaznivo dejanje goljufije - ampak zgolj eno samo kaznivo dejanje goljufije saj zgolj uporaba ponarejenih dokumentov predstavlja del izvršitve kaznivega dejanja goljufije, ko tega drugače ne bi bilo mogoče izvršiti.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
sklep o izvršbi - prehod obveznosti - utemeljen ugovor
Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnico.
Ustavitev postopka zaradi zastaranja pregona za devizni prekršek sama po sebi ne predstavlja nedopustnega, protipravnega ali nezakonitega ravnanja carinskih in drugih organov, ki so vodili postopek zoper dolžnika. Država mu zato ni dolžna povrniti škode, ki jo predstavljajo obračunane obresti od zneska, zaseženega pri carinski kontroli ob vstopu v državo, za čas od odvzema pa do vrnitve denarja.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zamudne obresti
Odločitev o obrestnem delu zahtevka je, glede na ugovor pasivne legitimacije, odvisna od odločitve o tem ali je prav dolžnik tisti, ki je dolžan upniku plačati izterjevani znesek glavnice po računih št. 877456, 848429, 850497 in 853130 in je s plačilom v zamudi. Zato bo tudi o zahtevku na plačilo zakonitih zamudnih obresti od računov, glede katerih je ugovor obrazložen, moralo odločati sodišče v pravdnem postopku.