ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
Prvostopno sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen. Vendar pa je procesnopravno zmotno ravnalo, ko je zavrglo ugovor dolžnika kot nepopoln in nedovoljen. Za zavrženje neobrazloženega ugovora ni pravne podlage, saj le-tega ni moč obravnavati kot nepopolne vloge.
Glede na vsebino določbe 367. člena ZKP državnemu tožilcu ne gre pravica do pritožbe zoper odločbo o napotitvi oškodovanca z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 421, 423, 2, 2/1, 421, 423. ZD člen 27, 141, 224, 27, 141, 224.
pravda ob pogojih za obnovo postopka - dediščinska tožba - rok - tožbeni zahtevek - uveljavljanje nujnega dednega deleža
ZD se v 224. čl. sklicuje le na smisleno uporabo določil ZPP/77, ki se nanašajo na obnovitvene razloge, ne pa tudi drugih določil o obnovi postopka. Tako ne prihajajo v poštev določila ZPP/77 o roku za vložitev predloga za obnovo (423. čl. ZPP/77). Vprašanje pravočasnosti tožbe je zato treba rešiti z odgovorom na vprašanje narave tožbe v konkretnem primeru. Tožnica kot oporočna dedinja po pok. J.M. zahteva od toženca kot zakonitega dediča po pok. J.M. ugotovitev, da je oporočna dedinja in torej na podlagi oporoke lastnica določenega nepremičnega premoženja ter izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica teh nepremičnin vpisala v zemljiško knjigo. Gre torej za dediščinsko tožbo, sestavljeno iz ugotovitvenega dela, s katerim se ugotavlja dedna pravica, in dajatvenega dela za izročitev dela zapuščine, ki ji ga je z oporoko zapustil oporčitelj. Kdaj zastara pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, pa določa 141. čl. ZD. Sodišče v pravdnem postopku po 224. čl. ZD ne razveljavlja odločbe zapuščinskega sodišča in ne izdaja nove odločbe o glavni stvari (novega sklepa o dedovanju), kot to določa 427. čl. ZPP/77 za primer obnove pravdnega postopka. V pravdnem postopku sodišče ne razveljavi neposredno samega sklepa o dedovanju, temveč razreši spor med strankama, upoštevajoč meje postavljenega tožbenega zahtevka (1. odst. 2. čl. ZPP/77). To sicer pomeni spremembo vsebine sklepa o dedovanju, vendar le v obsegu, o katerem je bilo odločeno v pravdi, velja namesto sklepa o dedovanju sodba, izdana v pravdnem postopku. Nujni dedič lahko zahteva odpravo prikrajšanja nujnega deleža v poznejši pravdi ob pogojih za obnovo postopka (224. čl. ZD) le s tožbo. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. čl. ZD) in je zgolj z ugovorom ne more uspešno uveljaviti. Če hoče doseči pravnomočno odločitev o tem vprašanju in spremebo sklepa o dedovanju tudi v tem delu, mora to uveljaviti s tožbo.
pridobitev lastninske pravice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče ne ugotovi dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, kakšna je bila pravna narava upravnega postopka (predvsem: ali je bila izdana v njem takšna odločba državnega organa, na podlagi katere se pridobi lastninska pravica), je dejansko stanje nepopolno utgotovljeno.
Dogovorjena predkupna pravica za poslovne prostore v najemni pogodbi zavezuje najemodajalca. V primeru da sklene kupno pogodbo za v najem oddane poslovne prostore s tretjim, ki ni v dobri veri, ima najemnik pravico, da zahteva razveljavitev takšne kupoprodajne pogodbe in predlaga sklenitev nove kupne pogodbe z najemodajalcem, v kateri bo sam kupec.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Z ugovorno navedbo, da storitev, ki se fakturira ni izkazana, saj naročilnica ni podpisana in zato ne more preveriti njene verodostojnosti, je dolžnik zanikal obstoj poslovnega razmerja. Navedeno bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Zato je ugovor obrazložen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, dolžnik svojih ugovornih trditev ni podkrepil z dokazi. Zato takšnega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje imelo podlago le za ustavitev izvršbe na dolžnikovih premičninah (2. odst. 88. člena ZIZ), ne pa tudi za ustavitev izvršbe na dolžnikovih sredstvih na kateremkoli računu, skladu, akreditivu ali podobnem naslovu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnikova ugovorna navedba, da je prostore zapustil v letu 1998, bi tako lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnično. Dolžnikovo sklicevanje na predhodni dogovor z g. P., pa je moč razumeti tudi kot dokazni predlog za zaslišanje strank zatrjevanega dogovora. Dolžnikov ugovor je zato glede računa št. 1377981 moč šteti za obrazložen. Ker dolžnik ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju terjatve po računu št. 1378038, ugovora v tem delu ni moč šteti za obrazloženega.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zamudne obresti
Odločitev o obrestnem delu zahtevka je, glede na ugovor pasivne legitimacije, odvisna od odločitve o tem ali je prav dolžnik tisti, ki je dolžan upniku plačati izterjevani znesek glavnice po računih št. 877456, 848429, 850497 in 853130 in je s plačilom v zamudi. Zato bo tudi o zahtevku na plačilo zakonitih zamudnih obresti od računov, glede katerih je ugovor obrazložen, moralo odločati sodišče v pravdnem postopku.
Če je bila kreditna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini in tožnik toži na ugotovitev ničnosti tega sporazuma, ni podana pravna korist za tožbo, da je nična že kreditna pogodba.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je oporekal, da storitev ni bila opravljena v višini, kot jo sedaj uveljavlja upnik; med strankama naj tudi ne bi bilo dogovora o ceni za storitve, upnik pa naj tudi ne bi oddal zaključnih računov niti bilance (tj. opravil vseh dogovorjenih storitev). Ker gre za tim. negativna dejstva, je ugovor kljub izostanku (sicer zahtevanih) dokazov treba šteti za obrazložen (in s tem za utemeljen).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
V ugovoru dolžnik trdi, da blaga ni prevzel, ker izdelki niso ustrezali dogovorjenim normativom, da so bili tako slabo in nestrokovno izdelani, da blago ni služilo namenu in je zato blago zavrnil. Ker je navedel dejstva, ki bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
ZIZ člen 268, 268/1, 268/2, 268, 268/1, 268/2. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
sklep o začasni odredbi - sklep o izvršbi
Po 1. odst. 268. členu ZIZ ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Upniku zato na podlagi sklepa o začasni odredbi ni potrebno vložiti predloga za izvršbo, ampak se dejanja izvršbe opravijo neposredno, na podlagi sklepa o začasni odredbi (prim. 2. odst. 268. člena ZIZ).
delež - vrednostni papirji - tožbeni zahtevek - meje postavljenega zahtevka
V konkretnem primeru ni sporno, da imenske delnice prve emisije razreda A tožene stranke niso bile izdane niti v materializirani niti niso izražene v nematerializirani obliki. Zato je treba šteti, da izraz delnica lahko v konkretnem primeru pomeni le pravico do deleža (prim. 1. in 2. odst. 175. čl. ZGD, 1. odst. 169. čl. in 1. stavek 2. odst. 204. čl. ZGD). Tožeča stranka je v tožbenem predlogu uveljavljala, naj sodišče toženi stranki naloži, da tožečo stranko vpiše v delniški knjigi kot imetnico 13.498 imenskih delnic prve emisije razreda A. Takšna vsebina obveznosti tožene stranke bi na prvi pogled govorila v prid stališču, da tožeča stranka uveljavlja prvi vpis delnic prve emisije razreda A v "delniško" knjigo (anal. z 232. čl. ZGD). Toda iz tožbenih trditev je jasno, da ne gre za (prvi) vpis, temveč za prenos pravic do deleža tožene stranke (anal. s 233. čl. ZGD), saj tožeča stranka svoje upravičenje opira na 50 pogodb o nakupu delnic, sklenjenih s posameznimi prodajalci. Čim pa gre za prenos pravic do deleža tožene stranke, vpisanih v "delniški" knjigi, uveljavljani tožbeni zahtevek ni določen (1. odst. 180. čl. ZPP).
S pritožbenimi navedbami dolžnik ne izpodbija odločitve o postavitvi izvršitelja (prim. 4. odst. 289. člena ZIZ), temveč oporeka (sami) dopustnosti izvršbe (prim. 55. člen ZIZ), kar pa bi moral uveljavljati z drugim pravnim sredstvom, in sicer z ugovorom zoper sklep o izvršbi (prim. 2. odst. 9. člena ZIZ).
Od (neplačanih) obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti, vendar samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
V skladu s to zakonsko določbo je tožeča stranka tudi uveljavljala plačilo zamudnih obresti (od neplačanih obresti) od dneva vložitve predloga za izvršbo (tj. od dne 04.08.1997) dalje do plačila.
ZPP (1977) člen 380/1, 380/1. ZIZ člen 58/3, 58/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če prvostopno sodišče ne zavrže prepozno vloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč ga po predhodni oceni, da ni utemeljen, pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, tak prepozen ugovor zavrže pritožbeno sodišče.