ZPP (1977) člen 2, 2/1, 421, 423, 2, 2/1, 421, 423. ZD člen 27, 141, 224, 27, 141, 224.
pravda ob pogojih za obnovo postopka - dediščinska tožba - rok - tožbeni zahtevek - uveljavljanje nujnega dednega deleža
ZD se v 224. čl. sklicuje le na smisleno uporabo določil ZPP/77, ki se nanašajo na obnovitvene razloge, ne pa tudi drugih določil o obnovi postopka. Tako ne prihajajo v poštev določila ZPP/77 o roku za vložitev predloga za obnovo (423. čl. ZPP/77). Vprašanje pravočasnosti tožbe je zato treba rešiti z odgovorom na vprašanje narave tožbe v konkretnem primeru. Tožnica kot oporočna dedinja po pok. J.M. zahteva od toženca kot zakonitega dediča po pok. J.M. ugotovitev, da je oporočna dedinja in torej na podlagi oporoke lastnica določenega nepremičnega premoženja ter izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica teh nepremičnin vpisala v zemljiško knjigo. Gre torej za dediščinsko tožbo, sestavljeno iz ugotovitvenega dela, s katerim se ugotavlja dedna pravica, in dajatvenega dela za izročitev dela zapuščine, ki ji ga je z oporoko zapustil oporčitelj. Kdaj zastara pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, pa določa 141. čl. ZD. Sodišče v pravdnem postopku po 224. čl. ZD ne razveljavlja odločbe zapuščinskega sodišča in ne izdaja nove odločbe o glavni stvari (novega sklepa o dedovanju), kot to določa 427. čl. ZPP/77 za primer obnove pravdnega postopka. V pravdnem postopku sodišče ne razveljavi neposredno samega sklepa o dedovanju, temveč razreši spor med strankama, upoštevajoč meje postavljenega tožbenega zahtevka (1. odst. 2. čl. ZPP/77). To sicer pomeni spremembo vsebine sklepa o dedovanju, vendar le v obsegu, o katerem je bilo odločeno v pravdi, velja namesto sklepa o dedovanju sodba, izdana v pravdnem postopku. Nujni dedič lahko zahteva odpravo prikrajšanja nujnega deleža v poznejši pravdi ob pogojih za obnovo postopka (224. čl. ZD) le s tožbo. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. čl. ZD) in je zgolj z ugovorom ne more uspešno uveljaviti. Če hoče doseči pravnomočno odločitev o tem vprašanju in spremebo sklepa o dedovanju tudi v tem delu, mora to uveljaviti s tožbo.
pridobitev lastninske pravice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče ne ugotovi dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, kakšna je bila pravna narava upravnega postopka (predvsem: ali je bila izdana v njem takšna odločba državnega organa, na podlagi katere se pridobi lastninska pravica), je dejansko stanje nepopolno utgotovljeno.
Za samo posest pravice je pomembno, da ima posestnik še vedno namen stvar uporabljati, ni pa nujno, da mora posestnik takšno pravico neprenehoma izvrševati.
Sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
Če dolžnik ugovarja, da je terjatev prenehala in s tem v zvezi predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke (priče), je treba pravno relevantnost takega dokaza oceniti na naroku.
Pritožnik zatrjuje, da ni dolžnik pač pa tretji, ki ima na predmetu izvršbe - zarubljenem osebnem avtomobilu - pravico, ki preprečuje izvršbo, zaradi česar vlaga ugovor tretjega zoper rubež (pravilno zoper sklep o izvršbi). Nobenega dvoma ni, da je (najmanj) s stopnjo verjetnosti izkazal lastništvo osebnega avtomobila, predmeta izvršbe, saj glede tega prilaga dokaz in sicer račun za to osebno vozilo, ki se glasi na njegovo ime.
Če je v družabniški pogodbi jasno določeno, da se nekaj vrača, če pride do prekinitve pogodbe pred potekom dogovorjenega roka, ni pomembno, ali je prišlo do prekinitve zaradi enostranskega ali sporazumnega razdrtja.
V pogodbah o osebnem zavarovanju (življenjsko in nezgodno zavarovanje) se višina zavarovalne vsote, ki jo mora zavarovalnica plačati, če nastane zavarovalni primer, določi v polici po sporazumu med pogodbenima strankama. Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev o višini zavarovalne vsote pravilno oprlo na podatke, ki izhajajo iz zavarovalne police z dne 9.11.1995, z navedenim začetkom zavarovanja 1.3.1994. Tak zaključek je lahko naredilo ob pravilni ugotovitvi, da prva tožena stranka ni z ničemer dokazala, da bi bila zavarovalna vsota zvišana po škodnem dogodku (27.9.1994), samo dejstvo, da je zavarovalna polica datirana po škodnem dogodku, pa še ne pomeni, da gre za polico s spremenjeno, višjo zavarovalno vsoto.
Če ima delavec izvršilni naslov (sodbo), po kateri bi ga bil delodajalec dolžan vrniti na delo, pa slednjega ne stori, lahko upnik - delavec vloži predlog po 233. členu ZIZ ne glede na to, ali ima izvršilni naslov, po katerem bi lahko izterjal zneske mesečnih plač, ali ne.
ZZZDR člen 79, 129, 79, 129. ZPP člen 338, 338/2, 338, 338/2.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - zmožnost zavezanca
V zvezi s pritožbenimi trditvami v spisu ni dovolj podlage za ugotovitev, da ima tožnica višje dohodke kot toženec in da je tako glede na ugotovljene potrebe otroka dolžna prispevati za preživljanje hčerke preživnino v višjem znesku.
Glede na vsebino določbe 367. člena ZKP državnemu tožilcu ne gre pravica do pritožbe zoper odločbo o napotitvi oškodovanca z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo.
UZITUL člen 14, 14/2, 14, 14/2. SZ člen 117, 117/2, 117, 117/2. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2, 2/2, 2, 2/2.
vojaško stanovanje
Če aktivna vojaška oseba v službi JLA (na ozemlju Srbije) ni mogla pravočasno podpisati izjave o prestopu v TO, ima kljub temu možnot, da v skladu s 14. čl. Ustavnega zakona na izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, pod določenimi pogoji odkupi kadrovsko stanovanje, čeprav na dan uveljavitve stanovanjskega zakona v njem ni stanoval in ni imel stanovanjske pravice.
Po določbi 5. odst. 132. člena ZOR mroa stranka, ki vrača na podlagi razdrte pogodbe prejeti denar, plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo - in torej ne od dneva razdrtja pogodbe, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje.
Pri spregledu pravne osebnosti in (6. člen ZGD) in pri pristopu pri prevzemu kakšne premoženjske celote (452. člen ZOR) gre le za subjektivno razširitev odgovornosti, ne pa za univerzalno civilnopravno (in s tem tudi procesno pravno) sukcesijo.