ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v sicer skopem ugovoru zatrjuje relevantno dejstvo, namreč, da ne obstaja pogodbeno razmerje med upnikom in dolžnikom in torej upnik od njega neutemeljeno terja plačilo po odprtih postavkah iz svoje poslovne knjige. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga niti ne more dokazovati. Dokazno breme, da poslovno razmerje med strankama obstoji in da iz tega izvirajo terjatve upnika do dolžnika, je torej na strani upnika. To pa pomeni, da izostanek dokaznega predloga v ugovoru dolžnika ne pomeni, da ugovor ni obrazložen.
Kadar gre za razmerje z mednarodnim elementom (tožeča stranka je tuja pravna oseba), je treba uporabiti pravila mednarodnega zasebnega prava (t.im. kolizijska pravila), ki določajo, katero pravo je treba uporabiti za takšno pravno razmerje z mednarodnim elementom. Ta pravila pa vsebuje Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 43/82, 72/82), ki je veljal v času, ko je civilno pravno razmerje med pravdnima strankama nastalo (4.6.1992).
Glede na vsebino določbe 367. člena ZKP državnemu tožilcu ne gre pravica do pritožbe zoper odločbo o napotitvi oškodovanca z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo.
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZIZ člen 53, 53/2, 57, 58, 58/1, 53, 53/2, 57, 58, 58/1.
obrazložitev ugovora - vročanje - zastaranje
Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo zastarajo v 10 letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl. ZOR). Trditev, da je trjatev upnika zastarala torej ni utemeljena, za trditev, da naj bio prišlo pri upniku do pomote pa dolžnik ne navaja nobenih dejstev in tudi ne predlaga dokazov. Dolžnikov ugovor je glede na navedeno delno neobrazložen, delno (glede ugovora zastaranja) pa (materialnopravno) neutemeljen. Pritožbeno sodišče je zato ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ in 3. odst. 58. čl. ZIZ) ne glede na to, da ga izvršilno sodišče ni vročilo upniku v odgovor (57. čl. ZIZ), saj morebiten upnikov odgovor na odločitev sodišča ne bi imel vpliva. Domneva iz 1. odst. 58. čl. ZIZ (upoštevanje resničnosti navedb dolžnika) se namreč lahko nanaša le na dejanske trditve v ugovoru, ne pa tudi tiste, ki se tičejo pravilne uporabe materialnega prava (v konkretnem primeru določb ZOR o zastaranju terjatev).
začasni zastopnik - naslov dolžnika - pravočasnost - ustavitev izvršbe
Če je upnik v sodnem roku predlagal postavitev začasnega zastopnika, ker dolžniku ni bilo moč vročiti sklepa o izvršbi, je treba najprej odločiti o tem predlogu in ni pogojev za ustavitev izvršbe.
Če ima delavec izvršilni naslov (sodbo), po kateri bi ga bil delodajalec dolžan vrniti na delo, pa slednjega ne stori, lahko upnik - delavec vloži predlog po 233. členu ZIZ ne glede na to, ali ima izvršilni naslov, po katerem bi lahko izterjal zneske mesečnih plač, ali ne.
Za samo posest pravice je pomembno, da ima posestnik še vedno namen stvar uporabljati, ni pa nujno, da mora posestnik takšno pravico neprenehoma izvrševati.
V pogodbah o osebnem zavarovanju (življenjsko in nezgodno zavarovanje) se višina zavarovalne vsote, ki jo mora zavarovalnica plačati, če nastane zavarovalni primer, določi v polici po sporazumu med pogodbenima strankama. Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev o višini zavarovalne vsote pravilno oprlo na podatke, ki izhajajo iz zavarovalne police z dne 9.11.1995, z navedenim začetkom zavarovanja 1.3.1994. Tak zaključek je lahko naredilo ob pravilni ugotovitvi, da prva tožena stranka ni z ničemer dokazala, da bi bila zavarovalna vsota zvišana po škodnem dogodku (27.9.1994), samo dejstvo, da je zavarovalna polica datirana po škodnem dogodku, pa še ne pomeni, da gre za polico s spremenjeno, višjo zavarovalno vsoto.
Pritožnik zatrjuje, da ni dolžnik pač pa tretji, ki ima na predmetu izvršbe - zarubljenem osebnem avtomobilu - pravico, ki preprečuje izvršbo, zaradi česar vlaga ugovor tretjega zoper rubež (pravilno zoper sklep o izvršbi). Nobenega dvoma ni, da je (najmanj) s stopnjo verjetnosti izkazal lastništvo osebnega avtomobila, predmeta izvršbe, saj glede tega prilaga dokaz in sicer račun za to osebno vozilo, ki se glasi na njegovo ime.
Po določbi 5. odst. 132. člena ZOR mroa stranka, ki vrača na podlagi razdrte pogodbe prejeti denar, plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo - in torej ne od dneva razdrtja pogodbe, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
Prvostopno sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen. Vendar pa je procesnopravno zmotno ravnalo, ko je zavrglo ugovor dolžnika kot nepopoln in nedovoljen. Za zavrženje neobrazloženega ugovora ni pravne podlage, saj le-tega ni moč obravnavati kot nepopolne vloge.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - vsebina sklepa
Sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za preiskavo je pomanjkljiv in ni v skladu z določbo prvega odstavka 169. člena ZKP. Iz izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za preiskavo zoper obdolženega namreč ne izhaja niti opis, niti zakonska označba obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ropa pa ne izhaja niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa). Enako kot sklep o preiskavi, mora tudi izrek sklepa o zavrnitvi zahteve za preiskavo, obsegati vse podatke iz tretjega odstavka 168. člena ZKP - to je osebo, zoper katero se zahteva preiskava, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja in zakonsko označbo kaznivega dejanja.
ZZZDR člen 79, 129, 79, 129. ZPP člen 338, 338/2, 338, 338/2.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - zmožnost zavezanca
V zvezi s pritožbenimi trditvami v spisu ni dovolj podlage za ugotovitev, da ima tožnica višje dohodke kot toženec in da je tako glede na ugotovljene potrebe otroka dolžna prispevati za preživljanje hčerke preživnino v višjem znesku.
Sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.