Ni utemeljen tožbeni ugovor tožeče stranke, da parc. št. 795/1 k.o. B naj ne bi bila predmet vlagateljeve zahteve za denacionalizacijo. V obravnavanem primeru je treba šteti, da je vlagatelj s tem, ko je pravočasno, v roku, ki je veljal za vlaganje denacionalizacijskih zahtev, upravnemu organu predložil vse listine in druge uradne podatke, ki se nanašajo na obe podržavljeni parceli, tudi zahteval denacionalizacijo obeh parcel.
Reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov je dovoljeno v podobi le zaščitene blagovne znamke ali logotipa in ni mogoča razlaga kot jo ponuja tožnik v tožbi, da to pomeni že od priznanja znamke dalje, ki se prične z vložitvijo pravilne prijave znamke pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Edina možna je razlaga, da postane blagovna znamka zaščitena po določilu ZOUTI šele z vpisom v ustrezen register po določilih ZIL-I.
Po ZID inšpektor za delo lahko samo pod taksativno določenimi pogoji izda upravno odločbo o zadržanju sklepa, ki zadeva delovno razmerje delavca. Ti pogoji so določeni v določilu 1. odstavka 15.b. člena ZID. Pojem "dokončnost sklepa" v določilu 1. odstavka 15.b. člena ZID je povsem nedvoumen in pravno določen. Ta pojem pomeni, da gre za sklep zoper katerega ni več pravnega sredstva v postopku varstva pravic delavcev na ravni podjetja.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - ukradeni otroci - postopek revizije
Tožena stranka je v revizijskem postopku odpravila odločbo prvostopnega organa, ki je tožnici priznal status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok in sama odločila o zadevi tako, da tega statusa tožnici ni priznala. Glede na okoliščine primera po presoji sodišča o zadevi ni bilo mogoče odločiti na način kot je to storila tožena stranka in ne da bi bila tožnica seznanjena s tem kakšno odločitev bo sprejela tožena stranka, kot tudi o tem, da lahko, glede na nesporno ugotovljeno usodo ostalih članov družine, morda uveljavlja status žrtve vojnega nasilja na drugi podlagi v okviru ZZVN, tako kot to določa 7. člen ZUP, po katerem morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice.
ZDavP člen 44/3, 44, 44/1, 44/2, 44, 44/3, 44/2, 44/1.
dolgovni seznam - prisilna izterjava davčnega dolga
Tožnikovi ugovori se nanašajo na druge postopke (npr. odmero davkov in postopke o prisilni izterjavi, ki se nanašajo na druge izvršilne naslove iz prejšnjih let), zato ne vplivajo na odločitev v tem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost konkretnega sklepa o prisilni izterjavi in pravilnost seznama zaostalih obveznosti.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev, ki jo uvaja ZSZ, in so jo dolžni plačevati uporabniki stavbnega zemljišča. Tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem težav pri poslovanju, ne more z uspehom izpodbijati odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, z ugovorom nezmožnosti plačila.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 105.
davek na dodano vrednost
Pravica prodajalca do vračila DDV s strani davčnega organa po določbi 105. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99 do 19/2000, v nadaljevanju Pravilnik) je vezana na vrnitev DDV kupcu, zato je po presoji sodišča pri presoji izpolnitve pogojev vračila DDV na tej podlagi potrebno upoštevati in presoditi predvsem vprašanje ali je prodajalec kupcu DDV po določbi 103. člena Pravilnika vrnil ob izpolnitvi vseh pogojev, predpisanih v 101. členu Pravilnika. To pa po presoji sodišča pomeni poleg ugotavljanja objektivnih okoliščin v smislu dejansko izpolnjenih vseh predpisanih pogojev za vračilo, vključno z okoliščino, ali je bil znesek DDV dejansko vrnjen, tudi presoja subjektivnih okoliščin na strani prodajalca in torej njegovi zmožnosti ugotoviti, ali so v času, ko je DDV vrnil kupcu dejansko izpolnjeni vsi za to predpisani pogoji.
ZDavP člen 44, 44/4, 44, 44/4. ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 87, 87/3, 87/4.
osebno vročanje - prisilna izterjava denarne kazni za prekršek
Že vročitev pisanja, opravljena skladno s 3. odstavkom 87. člena ZUP, ki se mora obvezno osebno vročati ima lahko v primeru, če naslovnik spisa ne prevzame, take pravne posledice, kot jih določa 4. odstavek 87. člena ZUP. Naslovnik mora biti vnaprej opozorjen na pravne posledice, ki nastanejo po zakonu. Ker naslovnik na pravne posledice ni bil opozorjen, plačilni nalog ni mogel postati niti izvršljiv in tako na podlagi 4. odstavka 44. člena ZDavP, ne more predstavljati izvršilnega naslova za sklep o prisilni izterjavi.
ugovor dolžnikovega dolžnika - prisilna izterjava z dolgovnih seznamov
Če dogovora o pogojenosti plačila dolžnikovih terjatev (ki se nanašajo na dela, ki jih je dolžnik kot podizvajalec opravljal za tožnika) do njega s poplačilom tožnikovih terjatev do investitorjev tožnik ni mogel izkazati, potem tudi ugovorov, da so dolžnikove terjatve (ki jih je v izpisu odprtih postavk tožnik sicer potrdil, česar ne zanika) sporne oziroma neobstoječe, ne more z uspehom uveljavljati, ne glede na to, če izkazuje, da je moral zaradi poplačila svojih terjatev do investitorjev sprožiti ustrezne sodne postopke, kajti zatrjevane medsebojne zveze (pogojnosti) med terjatvami dolžnika in tožnika ni.
V postopku za izrek ničnosti se preizkuša obstoj tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja predlagatelj. V obravnavanem primeru je tožnica uveljavljala ničnostni razlog iz 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP. Razlog iz 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP je podan le v primeru, ko gre za nepravilnosti, ki so že v zakonu vnaprej opredeljene kot razlogi za ničnost. Morebitno napačno ugotovljeno dejansko stanje oziroma napačno uporabo materialnega zakona, je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ni pa mogoče uporabiti določbe 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP zato, da bi se v postopku za izrek ničnosti odločbe izpodbijalo dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno in pravnomočno upravno odločbo.
ZDavP člen 55, 55/2, 55, 55/2. ZUS člen 14, 14/3, 14, 14/3.
tožbena novota - prisilna izterjava dolga od dolžnikovega dolžnika
Ker tožnik za svoje trditve ni predložil ustreznih dokazov, so ostale njegove navedbe pavšalne in nedokazane, zaradi česar jim tožena stranka ni mogla slediti. Dejansko stanje je bilo ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno.
ZPD člen 6, 6/1-2, 11, 12. Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku člen 19, 19/6.
prometni davek
Organ prve stopnje je napravil pravilen sklep o dejanskem stanju, da gre za gotove proizvode, ki jih je tožeča stranka nabavljala z namenom nadaljnje prodaje. Sodišče se strinja s stališčem, da je tožeča stranka s pogojno davčno oprostitvijo po določbi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZPD v zvezi z 12. členom ZPD kot material za reprodukcijo nabavljeno embalažo in opremni material namensko uporabila v okviru opravljanja dejavnosti trgovine na debelo. Tožena stranka svojega stališča, da uporaba embalaže v trgovini na debelo vselej predstavlja končno uporabo, ni utemeljila. Po presoji sodišča pa to stališče nima podlage v določbah ZPD, na katere se sklicuje.
Upravičenci do denacionalizacije so bivši lastniki, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno po ZNNZ, ne glede na to, kdaj jim je bilo odvzeto iz posesti in ob določenih pogojih tudi osebe, ki nikoli niso bile lastnice, temveč le imetnice pravice uporabe na nacionaliziranih zemljiščih, ki pa so jim bila odvzeta iz posesti.
vložitev evropske patentne prijave - zamuda materialnega prekluzivnega roka - patent
Tožeča stranka bi se na uporabo 74. člena ZIL lahko uspešno sklicevala le, če bi bila prijava izuma za varstvo v Republiki Sloveniji vložena v tujini po mednarodni pogodbi ali po konvenciji, h kateri je Republika Slovenija pristopila (3. odstavek 4. člena ZIL). Evropski patent je v tem primeru lahko dokazilo iz 72. člena ZIL, ki pa ga je bila tožeča stranka dolžna predložiti toženi stranki najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta, to je do 18. 10. 2000. Med strankama ni sporno, da tega ni storila, zato je po presoji sodišča tožena stranka z njeno zahtevo za izdajo odločbe po 73. členu ZIL pravilno postopala in jo zavrgla.
pridobitev lastninske pravice - vračanje premoženja v naravi
Za denacionalizacijski postopek je pomembno stanje v času podržavljenja in stanje v času vračila. Ker niti v času vložitve zahtevka, niti v času odločanja upravnega organa tožeča stranka ni bila upravičena do vrnitve sporne parcele v naravi, je prvostopni organ pravilno odločal, ko je za podržavljeno parcelo odmeril odškodnino v obliki obveznic.
ZVK člen 13, 28, 13, 28. URS člen 74/3, 15, 15/2, 74, 74/3, 15, 15/2, 74.
nelojalna konkurenca - ukrep tržnega inšpektorja
Za izrek inšpekcijskega ukrepa po določilu 2. alineje 2. odstavka 28. člena ZVK mora biti podan pogoj, da je predhodno zaradi dejanja nelojalne konkurence vložena tožba ali ovadba. Drugi element nelojalne konkurence - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - je podan, ker je obvestilo, da za sodelovanje v nagradni igri nakup blaga ni potreben, napisano na tak način, da ga povprečni potrošnik spregleda oziroma ga ne opazi. Sodišče sprejema dokazno oceno tožene stranke v tem smislu, da zavajanje ne bi bilo podano samo v primeru, da bi bila možnost sodelovanja v nagradni igri prek nakupa blaga in možnost sodelovanja v nagradni igri brez nakupa blaga označeni na bistveno sorazmeren oziroma podoben način. V nasprotju s tem standardom pa je v konkretnem primeru podano očitno nesorazmerje v opaznosti obeh obvestil, zato je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ocenila, da gre za ravnanje, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Tožena stranka pa je imela zakonito podlago za odločitev, da gre v konkretnem primeru za dejanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji tudi zaradi tega, ker obljubljene nagrade po vrednosti občutneje presegajo vrednost blaga.
Pri objektih, katerih vrednost je bila ugotovljena na podlagi predpisa iz 2. odstavka 44. člena ZDen, pa po določbi 3. odstavka 16. člena navodila (Uradni list RS, št. 23/92, 42/93, 65/93, 26/00) vsebuje vrednost točke iz 93. člena ZDen tudi vrednost stavbnega zemljišča, ki pripada delu ali celoti objekta.
nadomestno zemljišče - upravičenec do denacionalizacije
V odškodnino dano ustrezno nadomestno zemljišče je edina pravno relevantna okoliščina, ki bi pomenila, da ni podana upravičenost do denacionalizacije (ne pa odškodnina v denarju, tudi če bi bila prisilno izterjana oziroma izplačana).
ZRTVS člen 15, 15/1, 15/4, 15, 15/1, 15/4. ZUS člen 14, 14/3, 14, 14/3.
tožbena novota - plačilo prispevka za RTV programe
Tudi če je tožeča stranka prijavila rabo tujega TV sprejemnika, kot smiselno zatrjuje v pritožbi ter izrecno v tožbi, je glede na določbo 4. odstavka 15. člena ZRTVS ravnala pravilno, saj lastništvo TV sprejemnika, kot izhaja iz navedene zakonske določbe, ni relevantno za obstoj zaveze za plačilo.
Potrošnik je izpolnil vse svoje obveznosti za uveljavljanje varstva pravic po ZVPot, med tem ko tožeča stranka kot izvajalka storitve svojih obveznosti v postopku varstva pravic potrošnika ni izpolnila, in zato ni mogoče šteti, da ni izpolnjen zakonski pogoj obstoja nepravilno opravljene storitve. V tovrstnih upravnih sporih sta bistveni dve obveznosti izvajalca storitve. Prva obveznost se nanaša na primer, ko tudi za izvajalca storitve napaka ni sporna in v tem primeru mora najpozneje v osmih dneh ugoditi potrošnikovi zahtevi (1. odstavek 39. člena ZVPot). Druga obveznost se nanaša na primer, ko se izvajalec storitve ne strinja s stališčem potrošnika, da je bila storitev opravljena nepravilno in v takem primeru mora pisno odgovoriti potrošniku na njegovo zahtevo najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve (2. odstavek 39. člena ZVPot).