ZTuj-1 člen 41. ZUSDDD člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - razveljavitev dovoljenja - spor polne jurisdikcije - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Glede na dolžino trajanja stanja pozitivne obveze države za realizacijo posameznikove pravice do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja iz prvega odstavka 8. člena EKČP državi nalagajo, da tožničin položaj uredi.
Način obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem je zakonodajalec uredil v 135.č členu ZDoh-2, v katerem je določen cedularni način obdavčitve. Zakonodajelec je s tem zasledoval cilj preglednosti in predvidljivosti davčne stopnje ter poenostavitve postopka plačila davka z namenom stimuliranja trga oddajanja nepremičnin v najem in vlaganja prostovoljnih davčnih napovedi za ta davek, kar so sistemsko upravičeni, stvarno utemeljeni in zato sprejemljivi cilji zakonskega urejanja davčne obveznosti, kar pomeni, da so za takšno ureditev podani ustavno dopustni razlogi.
mednarodna zaščita - status subsidiarne zaščite - tajni podatki - izključitveni razlog
Za izključitveni razlog iz 3. alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1 zadostuje ugotovitev, da je podan utemeljen sum za dejanje, da je prosilec storil kaznivo dejanje. Zato ni utemeljena tožbena trditev, da mora biti prosilec pravnomočno obsojen ter mora obstajati nevarnost za RS.
ZMZ-1 člen 2, 2-30, 68, 69, 69/7. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 14, 14/4, 14/4-b.
mednarodna zaščita - status begunca - odvzem - kaznivo dejanje - neposredni učinek direktive - pravica do izjave - pravica do tolmača
Neposredni učinek skladno z zahtevami Sodišča Evropske unije dobijo le tiste določbe neprenesene (ali nepravilno prenesene) direktive, ki so brezpogojne ter dovolj jasne in določne ter podeljujejo pravice posameznikom. Na tej podlagi je po mnenju sodišča očitno, da navedena določba v obravnavani zadevi nima neposrednega učinka, saj besedna zveza „izredno hudo kaznivo dejanje“ ne v tej določbi ne v 2. členu Kvalifikacijske direktive II (opredelitev pojmov) ni opredeljena jasno in določno, kot je to razvidno iz 30. točke 2. člena ZMZ-1.
Tožena stranka je po presoji sodišča ravnala skladno z navedenimi izhodišči. Njena dokazna ocena, da je tožnik storil še posebej resno kaznivo dejanje, zaradi česar predstavlja nevarnost za skupnost Republike Slovenije, je po presoji sodišča vestna, skrbna ter analitično sintetična.
Banka Slovenije - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nadzorni organ - postopek nadzora - informacije javnega značaja - zapisnik - razkritje zaupnih dokumentov - Evropska centralna banka
Izjeme, kdaj se dostop do informacij javnega značaja omeji, so za različne situacije določene v 5.a, 6. in 6.a1 členu ZDIJZ. Ko gre za zavezanca po 1. členu ZDIJZ, mora tožena stranka najprej preveriti ali se za konkretnega zavezanca uporablja določilo 5.a člena ZDIJZ in šele ob ugotovitvi, da omenjeno določilo ne pride v poštev, lahko tožena stranka preide na uporabo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z drugim ali/in tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Navedeno postopanje je potrebno iz razloga, ker so izjeme iz 5.a člena ZDIJZ drugače urejene za določene pravne subjekte glede na izjeme določene v 6. členu ZDIJZ in ker je določba 5.a. člena ZDIJZ specialna določba glede na 6. člen ZDIJZ.
ZIntPK člen 4, 4/1, 4/1-3, 13, 13/5, 13/6, 31, 31/6.
korupcija - ugotovitve o konkretnem primeru - darilo - nasprotje interesov - pravica do izjave - stroški nočitve
Novela ZIntPK-C je v petem odstavku 15. člena med drugim določila 3 mesečni rok (sicer instrukcijski) za odločanje Upravnega sodišča v primeru vložitve tožbe zoper ugotovitve in druge odločitve iz drugih javnopravnih postopkov, kot je postopek ob sumu kršitve integritete in kršitve prepovedi in omejitve sprejemanja daril.
Iz določbe do 16. 11. 2020 veljavnega šestega odstavka 13. člena ZIntPK, še zlasti ob analogni uporabi prvega odstavka 52. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije izhaja, da se v primeru ugotovljenih kršitev ZIntPK v izrek ugotovitev iz petega odstavka 13. člena ZIntPK vnesejo le ravnanja, ki pomenijo kršitev ZIntPK, ne pa tudi ravnanja, glede katerih komisija pri obravnavani osebi ni zaznala kršitev.
Nova ureditev (novela ZIntPK-C) je sledila sodni praksi, sprejeti do 16. 11. 2020, ki je za zagotovitev pravice do izjave v drugih neupravnih postopkih, kot je tudi obravnavani zaradi kršitve integritete in prepovedi sprejemanja daril, zagotovila pravico do izjave na način, da je bilo mogoče zoper osnutek ugotovitev komisije ugovarjati v izjavi, če pa je po tem komisija še pridobivala kakršnekoli dokaze, pa je po sodni praksi komisija morala izdelati nov osnutek, ki je vseboval opredelitev do novih dokazov. Podrobnejša seznanitev stranke z vsemi pridobljenimi dokazi pred izdajo osnutka niti po novi ureditvi, niti po do 16. 11. 2020 veljavnem 13. členu ZIntPK ni predvidena.
Integriteta je pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. V razmerju do 1. člena ZIntPK, po katerem je krepitev pravne države temeljni cilj, gre za celosten pristop, ki ob pričakovanju, vrlini, poštenosti vključuje obveznost javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev do vrednot pravne države. Ta obveznost je predvsem pošteno ravnanje in odločanje pri izvrševanju javne oblasti. Zakon torej opredeljuje integriteto in transparentnost kot standard oziroma stanje visoke ravni (samo)zavedanja odgovornosti in pripravljenosti posameznika, institucij in družbe za obvladovanje korupcije. Kršitev teh vrednot in načel, ki so poleg zakona vsebovane tudi v etičnem kodeksu, kar izrecno opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK, tako pomeni kršitev integritete.
Tožnici se ne očita kršitev prepovedi in omejitev sprejemanja daril ob njenem uradnem obisku, pač pa se ji očita, da ob odjavi iz hotela ni poravnala stroškov nočitev svojih družinskih članov. Ker tožnica kot ministrica ni zavrnila ponujenih daril ob odjavi iz hotela in ni sama poravnala stroškov namestitve njenih družinskih članov, je tudi pravilna odločitev tožene stranke, da bi morala tožnica takoj, ko je bilo to mogoče, izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila in izpolnjen obrazec izročiti ministrstvu, pri katerem je opravljala funkcijo. Pravilnik, ki je bil sprejet v skladu s šestim odstavkom 31. člena ZIntPK, v prvem odstavku 4. člena določa, da mora funkcionar v primeru sprejema darila, takoj, ko je to mogoče, izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila in ga izpolnjenega izročiti organu, v katerem opravlja funkcijo. 8. člena Pravilnika tudi ne širi obveznosti funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril, pač pa jih zgolj natančneje določa. Ni dvoma, da je darilo lahko ne samo v fizični obliki, pač pa tudi v obliki določene storitve in v takem primeru se "storitve" štejejo za drugo korist iz prvega odstavka 30. člena ZIntPK, ki ga funkcionar oziroma uradna oseba, ki opravlja funkcijo, ne sme sprejeti.
ZUP člen 180, 180a, 180a/2, 180a/4, 225, 225/5, 274. ZUS-1 člen 2, 2/2.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - agrarna skupnost - stranka v postopku - pravna sposobnost - pooblastilo za zastopanje - potrdilo o pravnomočnosti
Stranka ima pravico zahtevati izdajo potrdila ali spremembo njej izdanega potrdila, organ pa je dolžan, če se z zahtevo ne strinja, o tem odločiti z odločbo. Izdati mora torej upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim zavrne v zakonu določeno strankino pravico po pridobitvi spremenjenega ali novega potrdila, ta akt pa lahko stranka izpodbija v upravnem sporu. Takšna odločba mora imeti sestavne dele, kot jih sicer ima odločba, ki se izda v upravnem postopku. Kot še izhaja iz stališč pravne teorije, bi ob upravičenju stranke, da zahteva spremembo oziroma izdajo novega potrdila, ob očitno ugotovljenih napakah oziroma napačni potrditvi dejstva potrdilo lahko spremenil tudi sam organ, vendar pa v nobenem primeru organ ne more poseči v obstoječe potrdilo tako, da bi ga npr. razveljavil. Upravni organ torej ne more poseči (tudi ne na podlagi pravnih sredstev) v obstoječe potrdilo tako, da bi ga razveljavil ali odpravil. Za obravnavani primer to pomeni, da drugostopenjski organ ni imel pravne podlage za to, da je potrdili z dne 29. 9. 2017 in 16. 7. 2018 odpravil po uradni dolžnosti po nadzorstveni pravici, torej na podlagi izrednega pravnega sredstva, ki, kot jasno izhaja tudi iz določb 274. člena ZUP, omogoča (ob izpolnjenih tam predpisanih pogojih) le odpravo ali razveljavitev upravne odločbe, kar potrdilo po obrazloženem ni.
inšpekcijski ukrep - delo na črno - opravljanje dejavnosti - upravni postopek - kontradiktornost - pravica do izjave - dokaz
V upravnem postopku ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da postavlja vprašanja drugim strankam in pričam, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - izbris iz seznama izvajalcev bpp - razlogi na strani upravičenca
Razrešitev odvetnika zaradi črtanja s seznama izvajalcev BPP, ki ga organu predloži Odvetniška zbornica, za tožnico nima posledic iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, tj. ne šteje se, da BPP ni bila dodeljena in da mora upravičenka prejeto pomoč vrniti.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka določila odškodnino za stavbo, leseni drvarnici in delavnico na podlagi izvedeniškega mnenja ..., vendar je bila odškodnina za objekte, ki jih je ocenil ... v cenitvi z dne 15. 1. 2009, že določena v odločbah z dne 31. 1. 2009 in prisojena denacionalizacijskim upravičencem (tudi tem iz izpodbijane odločbe). Toženka torej za iste objekte, ki naj bi stali na delu parcele 473, ki je imel 320 m2, in za katere je že bila določena odškodnina z odločbama z dne 31. 1. 2009, istim upravičencem ni mogla ponovno določiti odškodnine za isto stvar. Kolikor so bili na parceli 473 le objekti, ki so bili že upoštevani v izvedeniškem mnenju izvedenca ... z dne 15. 1. 2009 in za njih določena odškodnina z odločbama z dne 31. 1. 2009, za iste objekte toženka odškodnine ne bo mogla določiti.
Tožnica z neobrazloženimi trditvami, da je pričakovala kapitalski dobiček, da je bila to dobra motivacija za odkup delnic, da je nakup delnic opravila na podlagi člankov v medijih, da je toženka napačno ocenila njeno finančno nezmožnost, da tveganje ni bilo veliko in da ni imela namena plačati celotne kupnine, ne more uspeti. Tožnica s takim pavšalnim navajanjem ne more izpodbiti obrazloženih ugotovitev toženke, podkrepljenih z listinami in drugimi, prej navedenimi javno dostopnimi podatki, ter vzbuditi objektivnega dvoma v ugotovitve toženke, ki temeljijo na javno objavljenih podatkih.
Toženka ugotovitve o tem, da je tožnica vse od pridobitve 7.383 delnic oznake ABCR njihova imetnica v svojim imenu, a za račun A., kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni oprla zgolj na okoliščino enakih kupoprodajnih pogodb, sklenjenih med A. in ostalimi delničarji, temveč je navedeno utemeljila tudi na podlagi drugih okoliščin, in sicer: čas začetka pridobivanja delnic oznake ABCR, cene, po kateri je tožnica pridobivala delnice, velikost pridobljenega deleža od A., prenos delnic na tožnico brez zavarovanj ob plačilu zgolj 5 % kupnine, zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez zavarovanja, nezmožnost financiranja preostale kupnine za delnice. Vsebina kupoprodajnih pogodb (kot npr. pogodbene določbe, po katerih je bil prenos delnic oznake ABCR na tožnico opravljen še pred kakršnimkoli plačilom, prvo plačilo pa je bilo dogovorjeno v višini le 5 % kupnine v dveh mesecih po sklenitvi pogodbe ter zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez ustreznega zavarovanja ipd.) in njihova vsebinska enakost je bila namreč le ena od okoliščin, ki skupaj z ostalimi prej navedenimi okoliščinami še dodatno utemeljuje odločitev, da ima tožnica sporne delnice za račun A.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - nevarnost za javni red in mir
Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni konkretizirala pravnorelevantnih dejstev in dokazov, na podlagi katerih je ugotovila, da se tožnik (vlagatelj) ne bi podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. V spisovnem gradivu se nahajajo dokumenti o njegovi nekaznovanosti, zoper njega v času odločanja tudi ni bila vložena obtožnica ali obtožni predlog, s katerima se kazenski postopek pred sodiščem začne.
stranka v postopku - omejitev poslovne sposobnosti - naloge skrbnika - naknadna odobritev posameznih dejanj
Skrbnik je na poziv sodišča odgovoril, da vloge varovanke ne odobrava. Ker torej tožeča stranka nima poslovne sposobnosti za vložitev tožbe pred sodiščem, njen skrbnik pa se z vložitvijo tožbe ne strinja, je sodišče na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo kot nedopustno zavrglo.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZSZ člen 2, 2/1. ZUN člen 46.
denacionalizacija - ničnost - stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - vračilo zemljišč v naravi - nemožnost izvršitve odločbe - ničnost odločbe
Zemljišče, ki je neločljivo povezano z objektom in zato od njega ne more biti oddeljeno in vrnjeno v denacionalizaciji, je poleg zemljišča pod stavbo tudi zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe – funkcionalno zemljišče. Funkcionalno zemljišče kot pojem se je izoblikoval v sistemu družbene lastnine in ga je treba zato razumeti v okviru pravil, ki so veljala v tistem času. Po prvem odstavku 2. člena ZSZ/84 in drugem odstavku 46. člena ZUN (ta predpisa sta veljala v času, ko naj bi parc. št. 266/87 postala funkcionalno zemljišče k objektu predlagatelja ničnosti – tj. leta 1989) pa je funkcionalno zemljišče tisto zemljišče, ki je potrebno za redno rabo objekta.
Vsako stavbno zemljišče, ki ne presega dovoljene velikosti funkcionalnega zemljišča, namreč še ni funkcionalno zemljišče, če ni kot tako formalno odmerjeno oziroma če po svoji dejanski rabi nima te vsebine. Če obravnavano zemljišče kot funkcionalno zemljišče še ni bilo formalno odmerjeno, je bil organ v obravnavanem postopku dolžan opraviti preizkus, ali zemljišče izpolnjuje pogoje za tako odmero. Tega preizkusa pa ni opravil zgolj z navedbami, da sporno zemljišče služi kot vrt, zelenica, delno kot garaža. Zgolj na tej podlagi namreč ni mogoče sklepati o funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo in posledično tudi ne, ali ima zato naravo funkcionalnega zemljišča v smislu prvega odstavka 2. člena ZSZ/84 oziroma drugega odstavka 46. člena ZUN. V zvezi s tem sodišče dodaja, da bi na funkcionalno povezanost lahko kazal na njem zgrajen objekt, če se ta uporablja kot pomožen objekt k stanovanjskemu objektu predlagatelja, pri čemer pa je za odločitev pravno pomembno tudi, ali je bil objekt zgrajen pred zaključkom denacionalizacije.
Niti iz Pravilnika o psih pomočnikih niti iz ZIMI ne izhajajo podrobneje določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da je lahko imenovan za izvedenca s področja dela s psi pomočniki in tako tudi ne sporni pogoj, da kandidat ne sme biti vključen v šolanje psov pomočnikov pri pogodbenih partnerjih ministrstva za izvajanje šolanja psov pomočnikov.
V javnem razpisu oz. pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - missing trader - davčna goljufija
Za ustanovitev in poslovanje družbe A., razen v funkciji prikrivanja povezave tožeče stranke z missing traderji oziroma neplačujočimi subjekti, ni videti razumnega razloga. Razlog, ki se navaja v tožbi in ki naj bi bil v prenosu in s tem izogibanju odgovornosti in obveznostim, ki jih ima tožeča stranka do svojih zaposlenih, ni zakonit in ga sodišče že iz tega razloga ne upošteva. Obenem pa je pritrditi davčnima organoma, da zbir vseh navedenih okoliščin pomeni, da je tožeča stranka ne le mogla vedeti, temveč, da je vedela, da s svojim ravnanjem sodeluje pri davčni goljufiji.
začetek stečajnega postopka - pravni interes - stečajni upravitelj - prevzem pravde po stečajnem upravitelju
Upraviteljica stečajnega postopka nad tožečo stranko je na podlagi prejetega poziva sodišče obvestila, da predmetnega postopka ne bo prevzela, saj se zadeva nanaša na obdobje pred začetkom stečaja, upnik pa svojih terjatev na podlagi izpodbijane odločbe v stečajni postopek ni prijavil. Ker tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - poslovna sposobnost - skrbnik - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka nima poslovne sposobnosti za vložitev tožbe pred sodiščem, njen skrbnik pa se z vložitvijo predmetne tožbe ne strinja, je sodišče tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe
Glede na to, da je tožnik v predmetni prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne oziroma nujne BPP ter se skliceval na podano izjavo pred CSD Domžale, toženka pa se do teh navedb ni opredelila, niti ni tožnika pozvala na dopolnitev njegove vloge v tej smeri, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložila razlogov za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev izjemne BPP, je tožbeni ugovor, da je toženka pri izdaji izpodbijane odločbe zagrešila absolutno bistveno kršitev določb ZUP, utemeljen.
ZUP člen 9. ZKme-1 člen 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - neupravičeni stroški - pravica do izjave stranke - znižanje plačila
Dolžnost stranke je, da o vsaki spremembi vnaprej obvesti Agencijo, ki je pristojna za oceno, ali je takšna sprememba bistvena oziroma takšna, da jo je glede na določbo 54. člena ZKme-1 mogoče odobriti in stranki po vložitvi zahtevka za izplačilo tudi za spremembe priznati stroške. Če določen strošek v odločbi o pravici do sredstev ni predviden, ga torej stranka v zahtevku za izplačilo ne more uspešno uveljavljati, ima pa možnost, da z obrazloženim pisnim zahtevkom po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti Agenciji predlaga spremembo prevzetih obveznosti.
Upravičenost sprememb bi tožeča stranka lahko uspešno uveljavljala le v postopku njihove vnaprejšnje odobritve po 54. členu ZKme-1, kar velja tudi za nepredvidena dela, ki so bila potrebna za izvedbo projekta, in ki jih stranka ob izdelavi projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, upravičeno ni mogla v naprej predvideti (kot so to npr. stroški črpanja podtalnice in asfaltiranje ceste). Ker tega ni storila, se v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo sredstev ne more uspešno sklicevati na naravo dodatnih in spremenjenih del in na razloge za njihovo izvedbo. Stranka je namreč z odločbo o pravici do sredstev prevzela obveznost, da bo projekt izgradnje velikega namakalnega sistema izvedla v skladu s projektno dokumentacijo in popisom del, s katerima se je prijavila na javni razpis.
Zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana z upravno kaznijo. Zaradi te opustitve le sofinanciranja teh del po odločbi o pravici do sredstev ni mogoče uveljavljati. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, pa samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv oziroma odgovoren za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo.
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti sankcije znižanja zaradi neupravičeno priglašenih stroškov črpanja visokih voda ključno vprašanje, ali je tožeča stranka odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo glede na to, da je že v upravnem postopku zatrjevala, da je vključitev teh stroškov v končno situacijo svetoval predstavnik Agencije. Dokazovanje tega za odločitev pomembnega dejstva (da ni odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo) tožeči stranki v upravnem postopku ni bilo omogočeno, s čimer je bilo poseženo v njeno pravico do izjavljanja oziroma pravico biti slišana, ki je del ustavne določbe o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS).