Upravna organa nista v celoti ugotovila vseh dejstev in okoliščin, ki imajo pomen za izdajo odmerne odločbe, kot to zahteva prvi odstavek 73. člena ZDavP-2, saj vrste in višine izplačanega zneska s strani B. nista preverila oz. ugotovila, niti nista dovolila tožeči stranki, da se o tem izjavi. Znesek sta vzela iz dokumentov v tujem jeziku in ga samoumevno vštela v postavko 1101, kljub nasprotnim navedbam tožeče stranke.
Tožnik ugovarja, da stroškov ni dolžan povrniti zato, ker bi moral s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo uspeti, v tem primeru pa bi mu morala stroške povrniti stranka z interesom.
Stranka z interesom s tem v zvezi pravilno opozarja, da je zahtevek za povrnitev stroškov postopka akcesorni zahtevek, ki v celoti deli usodo glavne stvari. Če bi tožnik s tožbo uspel, bi s tem po samem zakonu prenehala veljati tudi odločba organa druge stopnje o stroških postopka.
Ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, sodno varstvo pravic v zvezi s sklenitvijo zakupnega razmerja pa je tožeči stranki zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti, je upravno sodišče iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedopustno zavrglo.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/2.
davčna izvršba - osebni stečaj - odpust obveznosti - novela - zakon
Po 408. členu ZFPPIPP med prednostne terjatve, na katere odpust ne učinkuje, sodijo tudi terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, ta pa kot prednostne terjatve našteva terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - prepozna vloga - tek roka - pravočasnost vloge
Rok za vložitev vloge po prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE je sicer res 15 dni po odreditvi skrajšanega delovnega časa, vendar pa je ZIUPDV v prvem odstavku 38. člena od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Tako se je tudi rok v obravnavanem primeru iztekel 10. 12. 2020 in ker je tožnik vlogo vložil 3. 12. 2020, kar med strankama postopka ni sporno, je bila torej vloga vložena znotraj roka, določenega s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV, in tako pravočasna.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odmera stroškov - pisni zagovor obdolženca - obrazložena vloga
ZKP v četrtem odstavku 227. člena resda predvideva ustno zaslišanje obtoženca, ki lahko ob podaji zagovora uporablja svoje zapiske, vendar pa je treba pritrditi tožbenim navedbam, da je način izvrševanja obrambe stvar dogovora med zagovornikom in obtožencem. Pri tem pa po presoji sodišča za priznanje nagrade odvetniku ne more biti odločilen sam datum sestave takšnega zagovora, saj je dejstvo, da je šlo za storitev, ki jo je opravil odvetnik izven glavne obravnave.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji - soglasje za mediacijo - načelo zaslišanja stranke v postopku
Podatki e-vpisnika so v nasprotju z navedbami v odgovoru na tožbo in s samim soglasjem, zato je bilo zato dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izpodbijano odločbo, nepopolno ugotovljeno. Poleg tega tožnici pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Zaradi tega ni šlo zgolj za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ampak je bilo tudi kršeno načelo zaslišanja stranke
koncesija - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - nepristojni organ
Sodišče ugotavlja, da je sedaj izpodbijano odločbo izdal župan kot drugostopenjski organ, ne da bi pristojni prvostopenjski organ sploh odločal skladno z 49. členom ZLS, ki v prvem odstavku določa, da občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Ker je izpodbijano odločbo v konkretnem primeru izdal nepristojen organ druge stopnje, tožeča stranka tako ni imela možnosti pritožbe na izpodbijano odločbo skladno s prvim odstavkom 229. člena ZUP, četudi je pravica do pritožbe zagotovljena tudi v 25. členu Ustave, ki določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
zbornični prispevek - katastrski dohodek - članstvo v zbornici - pravica do združevanja
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Ker je Zbornica javnopravna oblika združevanja, tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji USRS v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v Zbornici in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave.
ZZDej-K člen 41, 41/4. ZUstS člen 1, 1/3. URS člen 33, 49, 74.
koncesije - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
ZJC člen 3, 3/1. ZUreP-2 člen 192, 193, 199,199/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
kategorizacija javnih cest - javna cesta - javna korist - razlastitev - pogoji za razlastitev - posamični upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim Odlokom o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gorenja vas - Poljane je bila prej javna občinska cesta izvzeta iz kategorizacije. Po presoji sodišča se učinek navedenega Odloka razteza na vse dejanske in potencialne uporabnike ceste, kar kaže na splošnost pravne norme. Odlok ne učinkuje zoper konkretno in individualno določene subjekte, ampak zoper vnaprej nedoločene osebe, ki jih lahko (ne pa nujno) zadeva. Po prvem odstavku 3. člena ZJC so namreč javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. Kategorizacija ceste kot javne ceste torej omogoča, da jih lahko vsak, tj. nedoločen krog ljudi, prosto uporablja. Ukinitev kategorizacije pa temu nedoločenemu krogu ljudi to pravico ukinja.
Ukinitev kategorizacije ne more spremeniti pravnega položaja osebe, ki je vložila zahtevo za razlastitev in s tem tudi ne gre za odločitev o njeni pravici ali obveznosti. Poleg tega pa četrti odstavek 199. člena ZUreP-2 določa, da lahko zahtevo za razlastitev poda razlastitveni zavezanec, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno. Citirano določilo torej možnosti, da razlastitveni postopek sproži tudi domnevni razlastitveni zavezanec (kar pa ne pomeni že uspeha v tem postopku in s tem pridobitve pravice do odškodnine), ne pogojuje s kategorizacijo objekta kot javne ceste, ampak s tem, da gre za že zgrajene objekte, ki so lahko predmet razlastitve po 193. členu tega zakona, ob upoštevanju pogojev po 192. členu ZUreP-2. Tudi iz tega razloga se zato pravni položaj tožnika zaradi ukinitve kategorizacije ni mogel spremeniti in torej Odlok po vsebini ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali obveznosti.
ZGO-1 člen 1, 1/1, 1/1-1, 2, 2/1, 2/1-1. ZTZPUS člen 4, 4/1, 4/1-14. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1, 6/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami
Po presoji sodišča je toženka pri razlagi drugega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje prezrla, da se ta določba ne nanaša le na gradbene proizvode, ampak na vse proizvode, dane na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Glede na navedeno pa tožnik utemeljeno opozarja, da toženka zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljala, ali je sušilnica lesa proizvod, ki je bil dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa - odmera stroškov - nadaljevano kaznivo dejanje
Upravno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločitvah zavzelo stališče, da je treba drugi odstavek 7. člena OT tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice
Po 21. členu ZKZ mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti; upravna enota pa po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku, ki je določen v četrtem odstavku 20. člena ZKZ. Po mnenju sodišča navedenih določb ni mogoče razlagati, da od sprejemnika ponudbe terjajo, da že v sami izjavi o sprejemu ponudbe uveljavlja predkupno pravico pri nakupu; iz zakonske določbe ne izhaja ne eksplicitno niti implicitno, da bi bila sestavni del izjave o sprejemu ponudbe tudi izjava o uveljavljanju predkupne pravice. Tudi razlaga določb 21. člena ZKZ v povezavi s 23. členom ZKZ (o predkupnih upravičencih) po mnenju sodišča ne daje podlage za drugačen rezultat razlage, saj prav tako ne predpisuje načina uveljavljanja predkupne pravice.
ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZTFI-1 člen 557, 557/1. ZPre-1 člen 4, 4/2, 70.
delniška družba - nadomestilo za nadzor - prevzemni prag - vrednost osnovnega kapitala družbe - višina nadomestila
Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročilu na presečni datum 1. 1. 2020 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. Sodišče pritrjuje toženki, da je s tem tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.
upravni spor - vrnitev v prejšnje stanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ima procesno naravo, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. S sklepi, izdanimi v zvezi s tem procesnim institutom, se postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja znotraj postopka odločanja o glavni stvari in ti sklepi sami zase ne predstavljajo končne odločitve o glavni stvari.
Vročitev je bila opravljena na način, kot ga je določil takratni upravni organ (in kar je ZOUP v paragrafu 43 tudi omogočal), do česar pa se organ ni niti opredelil (četudi je povzeto odredbo pri svoji odločitvi nedvomno upošteval, kot prej povedano), zaradi česar je že iz tega razloga njegov zaključek, da od odsotnosti vročilnic vročitve odločbe pravni prednici A. A. (za katero konkretno vročitev niti ni bila odrejena - op. sod.) ni mogoče neposredno dokazati napačen oziroma vsaj preuranjen.
zahteva za vračilo davka - vračilo DDV - odprava odločbe - pravne posledice odprave odločbe - odpis davčnega dolga - zastaranje izterjave
Ker obveznosti iz naslova DDV niso temeljile denimo na obračunih, ki bi bili vloženi v rednih rokih za posamezna obračunska obdobja, tudi niso imele ločenih zapadlosti z različnimi datumi. Tožniku se je celotna ugotovljena davčna obveznost naložila naenkrat z odmerno odločbo (posledično pa se je odtlej enovito štelo tudi absolutno zastaranje izterjave, ne pa ločeno in sukcesivno za posamezna obračunska obdobja). Posledično pa je jasno, da je šlo pri obeh pobotih zgolj za delno izpolnitev tožnikove obveznosti iz odmerne odločbe DURS (in ne za pokrivanje več časovno različnih davčnih obveznosti iz posameznih transakcij in/ali za posamezna obračunska obdobja), zaradi česar tudi ne pride v poštev uporaba pravil o vrstnem redu pokrivanja več obveznosti iz 93. člena ZDavP-2.
Ni jasno, na kateri pravni podlagi je bila sprejeta izpodbijana odločitev. Prvostopenjski organ kot podlago navaja neizpolnjevanje pogojev za odbitek DDV po 63. členu ZDDV-1, pritožbeni organ pa navaja, da gre za navidezne posle po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2.
Prvostopenjski organ je dokazni predlog zaslišanja tožnika zavrnil kot nepotreben z obrazložitvijo, da je v davčnem postopku sodeloval in imel vse možnosti in dolžnost dokazovanja svojih poslovnih dogodkov z verodostojnimi listinami. Iz navedenega izhaja, da je davčni organ v naprej odločil, da bodo pri odločitvi pretehtali listinski dokazi. Tudi za davčni postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden in dokazi ustrezno vsebinsko presojeni. To pomeni, da se je v konkretnem primeru davčni organ v naprej opredelil o dokazni vrednosti, prepričljivosti in pomenu ter potencialnemu vplivu predlaganih tožnikovih dokazov na končno oceno dokaznega gradiva. Zavrnitev navedenega predlaganega dokaznega predloga je davčni organ utemeljil zgolj s splošnim sklicevanjem na verodostojne listine in s tem posameznim vrstam dokazov dal pomen, ki iz ZDavP-2 ne izhaja, s čimer je davčni organ sprejel vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZJC člen 68, 68/1, 68/2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - odstranitev objekta - objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje pristojnega organa
Sodišče soglaša s stališčem upravnih organov obeh stopenj, da sporna svetlobna vitrina predstavlja objekt za oglaševanje, in se ne strinja s tožnikom, da so objekti za obveščanje in oglaševanje le taksativno našteti samostojni objekti, med katere sporna svetlobna vitrina ne spada. Po obeh predpisih (ZJC in ZCes-1) so objekti za obveščanje in oglaševanje namreč opredeljeni splošno ter našteti primeroma, kar opredeljuje besedilo "in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje" oziroma "in druge nepremične in premične nosilce, namenjene za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil". Med njih pa po mnenju sodišča tako po ZJC kot po ZCes-1 brez dvoma spada tudi sporna svetlobna vitrina, ki predstavlja tipičen primer objekta za obveščanje in oglaševanje. Ob tem ni relevantno, da je sporna svetlobna vitrina postavljena v sklopu avtobusnega postajališča.
Upravna organa obeh stopenj sta v izpodbijani in pritožbeni odločbi navedla, da pogodbe s 5. 6. 2001 ni mogoče šteti kot soglasje po drugem odstavku 68. člena ZJC, v zvezi s čimer se sklicujeta na pisno izjavo oziroma odgovor Občine Domžale, da soglasja za postavitev spornih objektov ni izdala. S takšno obrazložitvijo pa po presoji sodišča nista zadostila standardu obrazloženosti po 214. členu ZUP, saj nista preizkušala, ali pogodba, ki jo je sklenila občina, ki je bila tedaj pristojni soglasodajalec, nima vsebine, ki jo predpisuje drugi odstavek 68. člena ZJC. Navedena določba ZJC namreč izrecno določa, kaj mora vsebovati soglasje, in sicer pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. To pomeni, da bi upravna organa morala presoditi pravno naravo pogodbe ob upoštevanju drugega odstavka 68. člena ZJC in na tej podlagi ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za soglasje ali ne. Zgolj sklicevanje na stališče občine, da soglasja ni izdala, tako ne zadošča za zaključek, da navedena pogodba ne more šteti za soglasje.