davek od dobička iz kapitala - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - datum vročitve - pooblastilo - obstoj pooblastilnega razmerja - ničnost odločbe
Na omenjeni datum omenjena odvetniška družba še ni bila pooblaščena za zastopanje tožnika, vsaj ne v zadevnem odmernem postopku. Pooblastilo, na katero se sklicuje davčni organ, je bilo dano v sicer povezanem, vendar nesporno drugem upravnem postopku, to je v postopku, v katerem se je ugotavljal rezidentski status tožnika in se je kot tako lahko nanašalo le na zastopanje in opravljanje dejanj v tem postopku. V odmernem postopku pa pooblastilo Odvetniški družbi za zastopanje tožnika na dan 4. 4. 2018 še ni bilo dano in zato ni mogoče šteti, da je bila odločba na omenjeni datum vročena tožniku in da je takrat začel teči enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, kot se navaja v izpodbijanem sklepu.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti niti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu interpretacije petega odstavka 94. člena ZUJIK. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju. Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi moral upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti dejanske oz. povsem konkretne razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih. Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju bi moral konkretizirano obrazložiti, kar velja ne samo za dodelitev točk pri merilu 1, temveč tudi za dodelitev točk pri ostalih merilih.
ZKUASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 31. ZASP člen 37. ZUP člen 210, 210/3, 279.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - ničnost odločbe - ničnostni razlogi
Učinkovanja Dovoljenja ne ovira dejstvo, da tiste kolektivne organizacije, katerim se sredstva delijo, niso navedene v njegovem izreku. Društvo A. je namreč dolžno deliti sredstva tistim kolektivnim organizacijam, ki se v času vsakokratne delitve izkažejo z ustreznimi dovoljenji za delitev in upoštevaje delilni ključ, ki je določen že v 31. členu ZKUASP, zaradi česar ni treba, da bi bilo kaj od tega navedeno v izreku Dovoljenja.
Tožnik ne zatrjuje, da je uradna oseba vedoma proti svoji volji izdala Dovoljenje, ampak trdi, da je izdala takšno odločbo, kot jo je želela izdati, pri tem pa je bil prevaran tožnik in da se je pritisk, naj sodeluje pri izdaji dovoljenja društvu A. v izogib morebitnim problemom pri njegovem poslovanju, s strani uradnih oseb vršil nanj, torej na tožnika.
Ob izplačilu plače mora delodajalec izračunati in odtegniti davčni odtegljaj ter obračun davčnega odtegljaja predložiti FURS, plačati pa ga mora najpozneje v roku 5 dni od izplačila plače. Če delodajalec plače ne izplača, sicer ni dolžan plačati akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost. V tem smislu ima tožnica lahko prav, ko navaja, da je na dan 25. 11. 2020 imela poravnane vse zapadle davčne obveznosti, saj je plače za mesec oktober 2020 obračunala in izplačala šele 30. 11. 2020. Vendar pa sodišče izpostavlja, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi drugi del ubeseditve pogoja iz št. 3 v 6.1. točki Javnega poziva, iz katerega izhaja, da zadevni pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - objektivna merila za razvrstitev blaga v KN - tarifna uvrstitev - uvrstitev v tarifno številko - dokazovanje - kontradiktornost postopka
Glede na spornost namena uporabe konkretnih vozil glede na konstrukcijske lastnosti le teh, kar je relevantna okoliščina glede uvrstitve v pravilno tarifno številko KN, zavrnitev dokaznih predlogov tožnice, s sklicevanjem zgolj na listinske dokaze, pomeni omejevanje dokazovanja določenih dejstev zgolj na določena dokazna sredstva in poseg v pravico do enakega varstva pravic, zato zavrnitev tožničinih dokaznih predlogov ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zavrnitev dokaznega predloga stranke.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - delovni obveznik - cestno podjetje
ZZV pojma cestno podjetje sicer ne opredeljuje, kljub temu pa je mogoče sklepati, da je takšnih podjetij več, med njimi vsaj tista, ki kot svojo osnovno dejavnost opravljajo dejavnost gradnje, vzdrževanja in urejanja cest, ulic in drugih prometnih površin. To pa pomeni, da se lahko poimenovanje cestno podjetje nanaša tudi na komunalna podjetja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - delegacija pristojnosti
Glede na to, da je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper odločbo organa za BPP, v določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Tožnik z navedbami in dokazi, da je postal invalid zaradi izgube sluha in krivic, ki mu jih povzročajo tretje osebe, v postopku dodelitve BPP ni v ničemer dokazoval ali predlagal dokazov za obstoj okoliščin iz 3. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki jih uveljavlja kot razloge za dodelitev izjemne BPP. Iz navedb tožnika ne izhajajo izredne finančne obveznosti, ki bi nastale kot posledica višje sile. Med slednje ni mogoče šteti plačila sodne takse. Tožnik prav tako ni izkazal okoliščin materialne ogroženosti, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti.
brezplačna pravna pomoč - finančni kriterij - ponovljeni postopek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odločanje v ponovljenem postopku ne pomeni, da se postopek začne na novo, temveč, da se nadaljuje tam, kjer je bil pred izdajo prve odločbe tožene stranke. Navedeno za obravnavani primer pomeni, da bi se morala tožena stranka v izpodbijani odločbi opredeliti do tožnikovih ugovorov, da gre le za občasne prejemke ter tudi do predlaganega dokaza po opravi poizvedb pri tožnikovemu delodajalcu. Po presoji sodišča bi morala tožena stranka z opravo poizvedb pri tožnikovemu delodajalcu oziroma na drug ustrezen način ugotoviti dejansko stanje, ki v predmetni zadevi očitno ostaja sporno.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - stranka v upravnem postopku - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Iz 180. člena ZUP izhaja, da potrjevanje pravnomočnosti ne pomeni potrjevanja podatka, o katerem se vodi uradna evidenca, zato je za potrdilo o pravnomočnosti treba ugotoviti vsa dejstva, ki vplivajo na nastanek omenjenega pravnega dejstva (od tega, ali je bila posamezna odločba vročena strankam postopka, do tega, ali je za stranke potekel rok za vložitev pravnega sredstva in ali je bilo pravno sredstvo vloženo). To ne spreminja pravne narave potrdila, ki samo po sebi ni upravna odločba, tudi ne v smislu ugotovitvene odločbe. Potrdilo tudi ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj takšen značaj pridobijo samo upravni akti, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Tukajšnje sodišče dodaja, da glede na povedano v zakonu ni podlage za stališče, da bi se potrdilo kot dokazna listina o določenem dejstvu lahko izdalo samo enkrat.
davek na dodano vrednost (DDV) - vabilo na prvo zaslišanje - zaslišanje priče - izostanek - zadnje opravljeno dejanje - pravni interes
V obravnavanem primeru se je pravna posledica izpodbijanega akta že uresničila, kar pomeni, da si tožnica v tem upravnem sporu, v katerem s predmetno izpodbojno tožbo predlaga odpravo upravnega akta, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Odprava upravnega akta namreč pomeni vzpostavitev stanja kakršno je bilo pred izdajo upravnega akta, kar pa v obravnavanem primeru že po naravi stvari ni več mogoče, saj je bila tožnica kot priča 6. 11. 2018 že privedena na zaslišanje pred davčni organ.
dohodnina - odsvojitev kapitala - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnica med drugim navedla kot razlog zdravstveno stanje zakonskega partnerja, svojo starost in slabši vid, kar po presoji sodišča niso opravičiljivi razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da prav zaradi teh okoliščin ni mogla pravočasno vložiti pritožbe, saj teh okoliščin ni z ničemer konkretizirala. Tudi po mnenju sodišča je tožnica navaja dalj časa trajajoče splošne okoliščine, ki pa ne morejo biti razlog, ki opravičuje zamudo pri vložitvi pritožbe.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje
30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je (upoštevajoč sodne počitnice, ki so bile v letu 2020 od 1. do 15. 8.) iztekel v petek, 28. 8. 2020. Tožnik pa je tožbo osebno pri sodišču vložil šele 19. 4. 2021. To pomeni, da ima prav toženka, ki zatrjuje, da je tožba vložena (očitno) prepozno.
delo s skrajšanim delovnim časom - COVID-19 - subvencija - dodelitev subvencije - materialni rok - rok za vložitev vloge
Materialni rok za uveljavljanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa se torej vse do 10. 12. 2020 ni iztekel. Iz tega razloga je tožena stranka napačno zavrgla obe tožnikovi vlogi, vloženi 25. 8. 2020 in 17. 9. 2020, kot prepozni, sklicujoč se le na rok iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - dodelitev subvencije - materialni rok - rok za vložitev vloge
Drži, da je v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE določeno, da se delodajalcu dodeli subvencija skrajšanja polnega delovnega časa na podlagi vloge, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenim Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, določa, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Vloga tožeče stranke, ki jo je vložila 2. 7. 2020, je bila torej pravočasna in jo je tožena stranka nepravilno zavrgla.
varstvo ustavnih pravic - splošni abstraktni akt - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Odredba ni posamičen akt ali dejanje, ampak gre za podzakonski predpis, v katerem so vsebovane splošne norme, ki urejajo pravice in obveznosti nedoločenega kroga subjektov na področju vzgojne in izobraževalne dejavnosti. Tako iz formalnega kot iz vsebinskega vidika zato ni mogoče zaključiti, da gre za konkreten in posamičen akt, ki bi individualno urejal posamično razmerje.
URS člen 157, 157/2, 160. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4.
subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - dejavnost vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Izpodbijanega odloka kljub očitkom prizadetosti tožnice ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ga ni moč opredeliti kot posamičnega akta oz. tudi ne kot akta organa, izdanega v obliki predpisa, saj ne ureja posamičnih razmerij. Izpodbijani Odlok predstavlja tako splošen in abstrakten pravni akt, za presojo njegove ne/zakonitosti pa ni pristojno Upravno, temveč Ustavno sodišče RS.
Delovanje drugotožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog po ZVrt, ki so podrejene ciljem vzgoje, varstva in prehrane otrok, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza tem značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja zapovedi testiranja.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Postopek odobritve pravnega posla teče po določbah ZKZ, ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, objavljena na oglasni deski upravne enote, pa je dana nedoločenemu številu zainteresiranih kupcev. Zato prodajalec na to, kdo bo sprejel ponudbo za prodajo tega zemljišča, ne more vplivati.
Za razmejitev med javno komunalno opremo in priključkom je v skladu z novejšo sodno prakso bistveno, da se priključek od komunalne opreme razlikuje glede temeljne funkcije, in sicer je priključek namenjen zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Pri tem gre za to, da za priključek v smislu zakona ni mogoče šteti objekta, ki ne bi bil povezan s posamezno gradnjo in namenjen zgolj tej gradnji. Zato se za priključek ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov.
ZZUOOP člen 68, 74, 74/4. ZUS-1 člen 17, 17/5, 31, 31/2.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - dodelitev subvencije - subvencija - aktivna politika zaposlovanja - vključitev v program aktivne politike zaposlovanja - pasivna legitimacija - poprava tožbe
Pravila ZPP glede subjektivne spremembe tožbe v upravnem sporu ne pridejo v poštev in sodišče nima pravne podlage, da bi tožbo iz tega razloga zavrglo. Tožeča stranka je namreč tožbi predložila izpodbijani sklep, iz katerega je jasno razvidno, kdo ga je izdal, pri čemer je treba tudi upoštevati, da je v petem odstavku 17. člena ZUS-1 jasno določeno, kdo je lahko tožena stranka, zaradi česar sodišče ne more zaključiti, da tožba ne vsebuje navedbe tožene stranke ali pa da bi bila ta napačno navedena, kar bi v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 onemogočalo obravnavanje zadeve in narekovalo zavrženje tožbe.
Zgolj pogodbena obveza do Zavoda RS za zaposlovanje, da bo delodajalec ohranil delovno mesto, delodajalcu ne preprečuje, da bi delavcu kljub temu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, tudi iz poslovnega razloga zaradi posledic epidemije. Iz tega razloga ni utemeljeno stališče, da sta si namena obeh pomoči (tj. povračilo nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju zaradi posledic epidemije in aktivne politike zaposlovanja) izključujoča.
ZUP člen 13, 13/3, 179, 180, 180a, 180a/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - pritožba v upravnem postopku - prepozna tožba
Ker ZUP ne ureja instituta razveljavitve že obstoječega potrdila (v konkretnem primeru razveljavitve klavzule o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti), tudi izrecno ne določa, da je zoper odločitev ministrstva dovoljena pritožba. To logično pomeni, da tožnik pritožbe v obravnavni zadevi nima.