• Najdi
  • <<
  • <
  • 39
  • od 50
  • >
  • >>
  • 761.
    UPRS Sodba I U 584/2021-16
    13.7.2021
    UP00050563
    ZIUPDV člen 8, 8/1, 8/9.
    COVID-19 - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - rok za vložitev vloge
    Rok iz prvega odstavka 8. člena ZIUPDV je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Gre torej za materialni rok. Zakon ne določa, da se ta rok upošteva le na ugovor, zato gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha. Materialnih prekluzivnih rokov pa v nasprotju s procesnimi roki ni mogoče podaljšati, niti ni mogoče v zvezi z zamudo teh rokov predlagati vrnitve v prejšnje stanje.
  • 762.
    UPRS Sklep in sodba I U 927/2021-10
    13.7.2021
    UP00052662
    ZBPP člen 13, 14, 22. ZUS-1 člen 11, 12.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - delegacija pristojnosti
    Glede na to, da je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper odločbo organa za BPP, v določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.

    Tožnik z navedbami in dokazi, da je postal invalid zaradi izgube sluha in krivic, ki mu jih povzročajo tretje osebe, v postopku dodelitve BPP ni v ničemer dokazoval ali predlagal dokazov za obstoj okoliščin iz 3. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki jih uveljavlja kot razloge za dodelitev izjemne BPP. Iz navedb tožnika ne izhajajo izredne finančne obveznosti, ki bi nastale kot posledica višje sile. Med slednje ni mogoče šteti plačila sodne takse. Tožnik prav tako ni izkazal okoliščin materialne ogroženosti, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti.
  • 763.
    UPRS Sodba I U 1879/2019-13
    13.7.2021
    UP00048739
    ZDavP-2 člen 88, 157, 157/7.
    davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
    Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost, zoper katere so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu.

    Tudi po presoji sodišča izrednega prvnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 ni mogoče uporabiti v primeru sklepa o davčni izvršbi.
  • 764.
    UPRS Sodba I U 931/2021-8
    13.7.2021
    UP00048744
    ZBPP člen 41, 42, 42/2.
    brezplačna pravna pomoč - finančni kriterij - ponovljeni postopek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Odločanje v ponovljenem postopku ne pomeni, da se postopek začne na novo, temveč, da se nadaljuje tam, kjer je bil pred izdajo prve odločbe tožene stranke. Navedeno za obravnavani primer pomeni, da bi se morala tožena stranka v izpodbijani odločbi opredeliti do tožnikovih ugovorov, da gre le za občasne prejemke ter tudi do predlaganega dokaza po opravi poizvedb pri tožnikovemu delodajalcu. Po presoji sodišča bi morala tožena stranka z opravo poizvedb pri tožnikovemu delodajalcu oziroma na drug ustrezen način ugotoviti dejansko stanje, ki v predmetni zadevi očitno ostaja sporno.
  • 765.
    UPRS Sodba I U 1788/2019-16
    13.7.2021
    UP00052660
    ZUP člen 260, 260-9, 260-10, 279.
    davek od dobička iz kapitala - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - datum vročitve - pooblastilo - obstoj pooblastilnega razmerja - ničnost odločbe
    Na omenjeni datum omenjena odvetniška družba še ni bila pooblaščena za zastopanje tožnika, vsaj ne v zadevnem odmernem postopku. Pooblastilo, na katero se sklicuje davčni organ, je bilo dano v sicer povezanem, vendar nesporno drugem upravnem postopku, to je v postopku, v katerem se je ugotavljal rezidentski status tožnika in se je kot tako lahko nanašalo le na zastopanje in opravljanje dejanj v tem postopku. V odmernem postopku pa pooblastilo Odvetniški družbi za zastopanje tožnika na dan 4. 4. 2018 še ni bilo dano in zato ni mogoče šteti, da je bila odločba na omenjeni datum vročena tožniku in da je takrat začel teči enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, kot se navaja v izpodbijanem sklepu.
  • 766.
    UPRS Sodba III U 106/2019-39
    13.7.2021
    UP00059107
    ZVV člen 2, 2/7.
    vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - delovni obveznik - cestno podjetje
    ZZV pojma cestno podjetje sicer ne opredeljuje, kljub temu pa je mogoče sklepati, da je takšnih podjetij več, med njimi vsaj tista, ki kot svojo osnovno dejavnost opravljajo dejavnost gradnje, vzdrževanja in urejanja cest, ulic in drugih prometnih površin. To pa pomeni, da se lahko poimenovanje cestno podjetje nanaša tudi na komunalna podjetja.
  • 767.
    UPRS Sodba II U 4/2019-19
    13.7.2021
    UP00049809
    ZDRS člen 39. Zakon o državljanstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije (1946) člen 35, 35/1, 35/2.
    ugotovitev državljanstva - nelojalnost - nelojalnost mladoletnika - dokazovanje lojalnosti otroka - izvajanje dokazov - pravica do izjave
    Ustavno sodišče RS se je v odlobči št. Up-293/01 (Uradni list RS, št. 7/02 z dne 30. 1. 2002) postavilo na stališče, da domnevnega nelojalnega ravnanja očeta ni mogoče enačiti z domnevnim nelojalnim ravnanjem same stranke. Domneva nelojalnosti staršev se ne more raztezati na otroke, ki so bili v času vojne še mladoletni.

    Ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino dokaznih listin, dokazne listine morajo biti stranki v celoti vročene.
  • 768.
    UPRS Sodba I U 859/2021-7
    13.7.2021
    UP00048743
    ZUP člen 87, 87/1.
    brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženjski cenzus - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vročilnica - javna listina
    Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Sodišče upoštevaje tožbene ugovore tožnice, da ji poziv z dne 16. 2. 2021 ni bil osebno vročen ter tudi navedbe toženke, da podpis na vročilnici ni popolnoma enak ostalim podpisom tožnice, ugotavlja, da obstaja dvom, da je vročilnico ob prejemu poziva tožene stranke z dne 16. 2. 2021 res podpisala tožnica.
  • 769.
    UPRS Sodba III U 289/2018-14
    12.7.2021
    UP00048421
    ZUP člen 179, 180a, 225, 225/5.
    denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - stranka v upravnem postopku - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
    Iz 180. člena ZUP izhaja, da potrjevanje pravnomočnosti ne pomeni potrjevanja podatka, o katerem se vodi uradna evidenca, zato je za potrdilo o pravnomočnosti treba ugotoviti vsa dejstva, ki vplivajo na nastanek omenjenega pravnega dejstva (od tega, ali je bila posamezna odločba vročena strankam postopka, do tega, ali je za stranke potekel rok za vložitev pravnega sredstva in ali je bilo pravno sredstvo vloženo). To ne spreminja pravne narave potrdila, ki samo po sebi ni upravna odločba, tudi ne v smislu ugotovitvene odločbe. Potrdilo tudi ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj takšen značaj pridobijo samo upravni akti, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Tukajšnje sodišče dodaja, da glede na povedano v zakonu ni podlage za stališče, da bi se potrdilo kot dokazna listina o določenem dejstvu lahko izdalo samo enkrat.
  • 770.
    UPRS Sklep I U 1615/2019-16
    9.7.2021
    UP00052648
    ZUP člen 72, 187. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    davek na dodano vrednost (DDV) - vabilo na prvo zaslišanje - zaslišanje priče - izostanek - zadnje opravljeno dejanje - pravni interes
    V obravnavanem primeru se je pravna posledica izpodbijanega akta že uresničila, kar pomeni, da si tožnica v tem upravnem sporu, v katerem s predmetno izpodbojno tožbo predlaga odpravo upravnega akta, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Odprava upravnega akta namreč pomeni vzpostavitev stanja kakršno je bilo pred izdajo upravnega akta, kar pa v obravnavanem primeru že po naravi stvari ni več mogoče, saj je bila tožnica kot priča 6. 11. 2018 že privedena na zaslišanje pred davčni organ.
  • 771.
    UPRS Sklep I U 614/2021-25
    9.7.2021
    UP00052079
    ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2.
    brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje
    30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je (upoštevajoč sodne počitnice, ki so bile v letu 2020 od 1. do 15. 8.) iztekel v petek, 28. 8. 2020. Tožnik pa je tožbo osebno pri sodišču vložil šele 19. 4. 2021. To pomeni, da ima prav toženka, ki zatrjuje, da je tožba vložena (očitno) prepozno.
  • 772.
    UPRS Sodba I U 1053/2019-10
    9.7.2021
    UP00049511
    ZUP člen 103, 104.
    dohodnina - odsvojitev kapitala - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
    Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnica med drugim navedla kot razlog zdravstveno stanje zakonskega partnerja, svojo starost in slabši vid, kar po presoji sodišča niso opravičiljivi razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da prav zaradi teh okoliščin ni mogla pravočasno vložiti pritožbe, saj teh okoliščin ni z ničemer konkretizirala. Tudi po mnenju sodišča je tožnica navaja dalj časa trajajoče splošne okoliščine, ki pa ne morejo biti razlog, ki opravičuje zamudo pri vložitvi pritožbe.
  • 773.
    UPRS Sodba II U 198/2018-30
    8.7.2021
    UP00049004
    ZKZ člen 23.
    promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
    Postopek odobritve pravnega posla teče po določbah ZKZ, ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, objavljena na oglasni deski upravne enote, pa je dana nedoločenemu številu zainteresiranih kupcev. Zato prodajalec na to, kdo bo sprejel ponudbo za prodajo tega zemljišča, ne more vplivati.
  • 774.
    UPRS Sodba I U 1637/2020-10
    8.7.2021
    UP00051597
    ZIUOOPE člen 16, 16/1. ZIUPDV člen 38, 38/1.
    COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - dodelitev subvencije - materialni rok - rok za vložitev vloge
    Drži, da je v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE določeno, da se delodajalcu dodeli subvencija skrajšanja polnega delovnega časa na podlagi vloge, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenim Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, določa, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Vloga tožeče stranke, ki jo je vložila 2. 7. 2020, je bila torej pravočasna in jo je tožena stranka nepravilno zavrgla.
  • 775.
    UPRS Sodba I U 1539/2020-13
    8.7.2021
    UP00051594
    ZIUOOPE člen 16, 16/1. ZIUPDV člen 38, 38/1.
    delo s skrajšanim delovnim časom - COVID-19 - subvencija - dodelitev subvencije - materialni rok - rok za vložitev vloge
    Materialni rok za uveljavljanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa se torej vse do 10. 12. 2020 ni iztekel. Iz tega razloga je tožena stranka napačno zavrgla obe tožnikovi vlogi, vloženi 25. 8. 2020 in 17. 9. 2020, kot prepozni, sklicujoč se le na rok iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE.
  • 776.
    UPRS Sodba I U 232/2019-8
    8.7.2021
    UP00062868
    ZUreP-2 člen 149, 156, 156/1.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izgradnja komunalne infrastrukture - komunalni priključki - komunalna oprema
    Za razmejitev med javno komunalno opremo in priključkom je v skladu z novejšo sodno prakso bistveno, da se priključek od komunalne opreme razlikuje glede temeljne funkcije, in sicer je priključek namenjen zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Pri tem gre za to, da za priključek v smislu zakona ni mogoče šteti objekta, ki ne bi bil povezan s posamezno gradnjo in namenjen zgolj tej gradnji. Zato se za priključek ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov.
  • 777.
    UPRS Sklep III U 119/2021-17
    8.7.2021
    UP00059112
    ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2.
    varstvo ustavnih pravic - splošni abstraktni akt - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
    Odredba ni posamičen akt ali dejanje, ampak gre za podzakonski predpis, v katerem so vsebovane splošne norme, ki urejajo pravice in obveznosti nedoločenega kroga subjektov na področju vzgojne in izobraževalne dejavnosti. Tako iz formalnega kot iz vsebinskega vidika zato ni mogoče zaključiti, da gre za konkreten in posamičen akt, ki bi individualno urejal posamično razmerje.
  • 778.
    UPRS Sklep IV U 92/2021-14
    8.7.2021
    UP00056976
    URS člen 157, 157/2, 160. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4.
    subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - dejavnost vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
    Izpodbijanega odloka kljub očitkom prizadetosti tožnice ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ga ni moč opredeliti kot posamičnega akta oz. tudi ne kot akta organa, izdanega v obliki predpisa, saj ne ureja posamičnih razmerij. Izpodbijani Odlok predstavlja tako splošen in abstrakten pravni akt, za presojo njegove ne/zakonitosti pa ni pristojno Upravno, temveč Ustavno sodišče RS.

    Delovanje drugotožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog po ZVrt, ki so podrejene ciljem vzgoje, varstva in prehrane otrok, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza tem značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja zapovedi testiranja.
  • 779.
    UPRS Sodba I U 655/2020-15
    7.7.2021
    UP00053377
    ZAID člen 55, 55/1, 55/2, 55/3. ZUP člen 68, 68/1, 68/2.
    Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - pravočasna vloga
    Organ ni dolžan pozivati strank, naj opravijo določena ravnanja, če želijo pridobiti (ali ohraniti) svoje pravice. Organ je v skladu s 67. členom ZUP dolžan stranko pozvati na dopolnitev oziroma odpravo pomanjkljivosti nepopolne vloge, vendar je to dolžan storiti šele po tem, ko je stranka vlogo že vložila. Ni pa je dolžan pozivati, naj vlogo vloži, ker bo sicer zamudila rok.

    Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve.

    Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo. Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.6
  • 780.
    UPRS Sklep II U 140/2021-16
    7.7.2021
    UP00049756
    ZNB člen 39. URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
    upravni spor - pristojnost sodišča - dokončni posamični akt - poseg v človekove pravice - upravni akt, ki se izpodbija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
    V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta, poleg tega pa tudi ne o tistih aktih, ki neposredno v pravni položaj tožnika ne posegajo, kot tudi ne o tistih aktih, zoper katere je tožniku na razpolago drugo sodno varstvo.

    Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ni mogoče šteti za posamične akte, ki bi bili lahko dopusten predmet upravnega spora.
  • <<
  • <
  • 39
  • od 50
  • >
  • >>