smrt stranke - smrt tožnika - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik, ki v tem upravnem sporu nima pooblaščenca, je po vložitvi tožbe umrl. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi. Poleg tega se sporno pravno razmerje nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki pomeni pravico upravičenca do zagotovitve sredstev za pokrije stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, s čimer se uresničuje (njegova) pravica do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, torej je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožeče stranke, strogo osebne pravice pa so nepodedljive. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZMZ-1 člen 50, 50/3, 64, 64/1, 64/1-2, 65, 65/6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/2, 40, 40/4, 41. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 18, 19, 19/2, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - ponovna prošnja - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev - zavrženje ponovne vloge - pravica do informiranosti
Po določbi drugega stavka tretjega odstavka 50. člena ZMZ-1 se vsaka naslednja prošnja, podana po 9 mesecih od izdaje prvotnega sklepa, obravnava v skladu z določbami ZMZ-1, ki urejajo ponovno prošnjo. V tem okviru je poseg v pravico do dostopa do azilnega postopka in uveljavljanja pravice do azila usklajeno predpisan z ZMZ-1 in s Procesno direktivo II.
V predmetni zadevi torej ne gre za zavrženje zahtevka iz formalnih razlogov po ZUP, ampak za odločanje ki je v skladu z določilom 40. člena Procesne direktive II. ZMZ-1 v 64. in 65. členu nalaga toženki, da presodi glede na vsebino novih dejstev ali novih dokazov, ali gre za takšne okoliščine, ki pomembno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito. To pa pomeni, da se upravni organ že spusti na polje presoje utemeljenosti zahtevka. S tem, ko je tožena stranka presojala razloge, ki jih je v zahtevi navedel tožnik, kateri pa dejansko ni navedel nobenih novih dejstev ne predložil novih dokazov, ki bi lahko pomembno povečevali njegove možnosti, je opravila presojo utemeljenosti njegove zahteve.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi
Razlog, ki ga je tožnik ponovil v prvem zahtevku kot razlog za mednarodno zaščito, torej težave oziroma grožnje zaradi svojega dolga v Pakistanu, upoštevajoč določbo 64. člena ZMZ-1, toženka pravilno ni upoštevala za utemeljenost prvega zahtevka.
Če je izvršilni naslov odpravljen, se (upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in) opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek 293. člena ZUP). Ker je torej inšpekcijska odločba z dne 29. 11. 2019 (izvršilni naslov) (s pravnomočno sodbo I U 416/2020 z dne 21. 1. 2021) odpravljena ter je posledično odpravljen (s pravnomočno sodbo I U 828/2020 z dne 6. 5. 2021) tudi sklep o dovolitvi izvršbe z dne 19. 2. 2020, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi izpodbijani sklep o izvršbi z denarno kaznijo, saj je ostal brez podlage (291., 298. člen ZUP).
ZBPP člen 1, 1/1, 1/2, 7, 7/1. ZZavar-1 člen 579, 579/2.
brezplačna pravna pomoč - sodno varstvo - izvensodno reševanje sporov - zavarovalnica - zavarovalni primer
Vložitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni mogoče šteti za postopek pred organom, ki je pristojen za izvensodno poravnavanje sporov, saj zavarovalnica kot gospodarska družba to ni, zaradi česar tožnici ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - prepozna vloga - tek rokov - subvencija
ZIUPDV je bil materialni rok za uveljavljanje pravice do subvencije, ki je bil prvotno določen v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE spremenjen in podaljšan do 10. 12. 2020. Ker je tožnica vlogo za dodelitev subvencije vložila 30. 6. 2020, kar med strankama ni sporno, to pomeni, da je bila ta vložena znotraj roka določenega s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV in je bila zato pravočasna.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ker tožena stranka ni podala nobenega odgovora na tožbo, ni zanikala navedb tožnice, ni napravila nobene poizvedbe, ali je morda pomotoma prišlo do vnosa tožničinega odgovora v drug spis v zvezi z brezplačno pravno pomočjo tožnice, sodišče nima nobenega razloga, da bi podvomilo v verodostojnost tožeče stranke. To pa pomeni, da je tožena stranka z ravnanjem po izdaji poziva, da se tožnica izreče o izplačilu navedenega zneska, nesorazmerno posegla v tožničino pravico do izjave iz 22. člena Ustave v zvezi z prvim odstavkom 9. člena in prvim odstavkom 138. člena ZUP v tem smislu, da tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah pred izdajo izpodbijane odločbe. Dejstva, ki jih tožnica navaja v tožbi, pa dovolj prepričljivo kažejo na to, da je omenjena napaka tožene stranka lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - načelo zaslišanja strank - dokazni standard
Med strankama ni sporno, da grožnje, ki naj bi jih tožnik preko očeta prejemal od svojega strica, niso bile povezane z njegovo pripadnostjo določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, političnem prepričanju ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi šlo v predmetni zadevi za kakšno posebno obliko krvnega maščevanja ali za neko drugo pripadnost družbeni skupini v smislu petega odstavka 27. člena ZMZ-1 v povezavi z zatrjevanim zemljiškim sporom. Zato ima tožena stranka prav, da tožnik ne izpolnjuje materialno-pravnega pogoja za podelitev statusa begunca.
Stališče tožene stranke, da stranke ni treba seznaniti z dejstvi, ki se nanašajo nanjo, ker so ji ta dejstva zaradi tega že znana, ni pravilno. Kot je navedlo Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu I Up 254/2015 z dne 12. 7. 2016 (37. točka obrazložitve), je namreč bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v spisu in ki lahko vpliva na odločitev.
Tožnikove navedbe iz upravnega postopka in v tožbi očitno ne dajejo potrebne podlage za ugotovitev, da pri njem obstaja utemeljeno tveganje nastanka resne škode in sicer zaradi nizke stopnje intenzivnosti in resnosti zatrjevanih groženj v daljšem časovnem obdobju, pri čemer tožnik tudi nobenega elementa v njegovi izpovedbi o strahu pred resno grožnjo ni podkrepil s kakršnimikoli listinskimi dokazi o zemljiškem sporu.
mednarodna zaščita - državljanstvo - izvorna država - zaščita v izvorni državi - načelo zaslišanja stranke v postopku
Upravno sodišče je v prvotnem postopku zgolj ugotovilo, da je imela tožena stranka dovolj podlage za oceno, da je za tožnika štela, da je nigerijski državljan, kar pa ne pomeni, da je Nigerija edina izvorna država tožnika, če ima tožnik tudi liberijsko državljanstvo. V izpodbijanem aktu gre za napačno uporabo materialnega prava (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) glede ugotavljanja zaščite v Liberiji in na tej podlagi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (2. točka prveag odstavka 64. člena ZUS-1) glede utemeljenega strahu pred preganjanjem v Liberiji. Če pa bi se izkazalo, da tožnik ne bi imel zaščite v Liberiji, potem bi tožena stranka za ugotovitev morebitne neverodostojnosti tožnikove izpovedbe o strahu pred preganjanjem morala predhodno preveriti tudi informacije o stanju v Nigeriji glede nasilja in groženj Fulanov uperjenih zoper kristjane in Nigerijce, ki imajo liberijske korenine, v povezavi z zemljiškimi spori.
Tožnik utemeljeno navaja, da bi se morala tožena stranka opredeliti do vseh dokazov, ki jih je predlagal v postopku ter jasno obrazložiti, kako jih je presodila oziroma zakaj jih ni izvedla. Če se upravni organ ne opredeli do dokaza, ki ga stranka predloži v postopku oz. ga v upravni odločbi niti ne omeni, je učinek takšnega ravnanja enak, kot če stranki sploh ne bi bila dana možnost, da se o nekem dejstvu izjavi in predloži dokaze za svojo izjavo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve - načelo zaslišanja stranke v postopku
Obseg oziroma meje tega preizkusa zakonodajalec opredeljuje s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogleda, brez poglobljene analize zadeve.
Tožena stranka je ocenila, da tožnik nima izgledov za uspeh iz razloga, ker sam ni navedel individualiziranih razlogov za zahtevo za varstvo zakonitosti. Vendar pa, če tožnik ni navedel individualiziranih razlogov za zahtevo za varstvo zakonitosti, to še ne pomeni, da ne bi imel izgledov za uspeh v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Glede dolžnosti ugotavljanja vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, je utemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka ni pribavila in vpogledala v predmetni sodbi, da bi tako lahko tudi sama ocenila, ali obstajajo izgledi za uspeh. Tožniku pa pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP ni dala možnosti, da se opredeli do njenih stališč, češ da nima možnosti za uspeh zgolj zato, ker v prošnji ni z ničemer niti zatrjeval niti izkazal razlogov za sestavo zahteve za varstvo zakonitosti.
brezplačna pravna pomoč - pravica do zaslišanja stranke - prekluzija
Tožnica je možnost, da bi se že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in ob seznanitvi z obrazloženim predlogom odvetnika za njegovo razrešitev opredelila do razlogov iz 10 in 11. odstavka 30. člena ZBPP, na katerih temelji izpodbijana odločba, vendar te možnosti ni izkoristila niti ne utemeljuje, zakaj te možnosti ni mogla izkoristiti.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - ukrep aktivne politike zaposlovanja - subvencija - obrazložitev odločbe
Zaključka tožene stranke, da tožnici pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne pripada za pri njem zaposleno A. A., ker ima zanjo sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, ni mogoče preizkusiti, če organ ne navede razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov, pravne podlage, na katero je oprl tako presojo, niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo.
Po presoji sodišča je bila ugotovitev organa o obsegu podržavljenih živali pravilna. Zapisnik, na katerega se organ sklicuje, je listina, ki jo predpis določa kot merodajnega, tožnik pa ne v upravnem postopku, kot tudi ne k tožbi, svoje trditve, da je bilo na posestvu več živali, razen posplošene navedbe, da že sama velikost posestva kaže drugačno dejansko stanje, ni izkazal, saj o tem ni predložil, kot tudi ne predlagal izvedbe nobenih dokazov, ki bi se nanašali na obseg podržavljenega premoženja na posestvu ..., kot ga k temu zavezuje tudi 140. člen ZUP in prej veljavni 137. člen ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - pospešeni postopek - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država
Pristojni organ tudi v pospešenem postopku izvede ugotovitveni postopek, le da gre za posebno obliko skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je prošnja za mednarodno zaščito očitno neutemeljena (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 149/2016 z dne 1. 3. 2017). Glede na navedeno mora pristojni organ tudi v pospešenem postopku pravilno in popolno ugotoviti relevantno dejansko stanje, kar je tožena stranka v obravnavani zadevi tudi storila.
Dolžnost prosilca, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem, je, da izkaže trditve, ki bi lahko utemeljile zatrjevano nezmožnost izvorne države nuditi zaščito.
upravni spor - poziv k dopolnitvi vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim pozivom k dopolnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč tožeče stranke ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice niti ne gre za akt izdan v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa (2. in 5. člen ZUS-1), zato izpodbijanega poziva tožene stranke z dne 11. 1. 2021 ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
upravni spor - dopis - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj v konkretnem primeru tožnica s tožbo izpodbija pojasnilo UE Radovljica št. 210-55/2020-26 z dne 23. 10. 2020, s katerima je UE le odgovorila na tožničine poizvedba glede postopka ugotavljanja tožničinega stalnega prebivališča, kar glede na zgoraj citirane določbe ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim dopisom tožeče stranke po presoji sodišča ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice niti ne gre za akt, izdan v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa (2. in 5. člen ZUS-1), zato izpodbijanega odgovora tožene stranke z dne 23. 10. 2020 ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
telekomunikacije - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - neizkazanost
Tožnik kot škodo, ki mu preti zaradi izvrševanja izpodbijane odločbe, navaja poseg v civilno pravna razmerja. Z izvršitvijo ukrepov, kot jih nalaga izpodbijana odločba se bodo tudi operaterji seznanili z domnevno nezakonitostjo njegovega ravnanja, kar ga izpostavlja zahtevkom, ki se običajno merijo v milijonih evrov. Navedeno dokazuje s članki v medijih. Sodišče ocenjuje, da so njegove navedbe pavšalne, saj jih vrednostno opredeli z navedbo "v milijonih evrih", da pa bo sploh prišlo z izvršitvijo izpodbijane odločbe do posledice v škodi, pa tožnik ne dokaže, niti na ravni verjetnosti ne, z navedbo člankov iz medijev. Namreč, materialna škoda, tudi kolikor bi jo verjetno izkazal (pa sodišče meni, da je ni), po ustaljeni sodni praksi sama po sebi ne šteje za težko popravljivo škodo. Zatrjevanje groženj z zahtevki, ki niso ovrednoteni, na način, da bi bilo izkazano, da bi ti zneski tožnika pomembno prizadeli v opravljanju dejavnosti, ne zadostuje, da bi sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo.
COVID-19 - vključitev v javna dela - nadomestilo plače - pravica do izplačila - pravna podlaga - odsotnost pravne podlage
Tožnik utemeljeno ugotavlja, da izpodbijani sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu ni obrazložen, ker ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere je toženec odločil, da subvencionirana zaposlitev delavca v okviru programov aktivne politike zaposlovanja izključuje pravico do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo tega delavca. To pa po presoji sodišča predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnica je pridobila naravovarstveno soglasje, vendar pa ji, enako kot preostali dve soglasji, to še ni dalo pravice postaviti objekt na kmetijsko zemljišče, pač pa le določilo naravovarstvene pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Z drugimi besedami, tožnica je sicer pridobila več soglasij, ne pa tudi soglasja, da je postavitev kmečke lope na njenem kmetijskem zemljišču dopustna po določbah OPN.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-e.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - kršitev javnega reda in miru - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Zaščita javnega reda v smislu realne ponovitvene nevarnosti, da bi se tožnik še naprej ukvarjal z organiziranjem nezakonitih prehodov meje kot član hudodelske združbe, prispeva k zaščiti pravic in svoboščin drugih in da je s tem ukrepom mogoče zaščititi javnost pred nevarnostjo, ki jo lahko povzročajo izvršena ravnanja tožnika. Upoštevajoč sodbo sodišča EU v zadevi J.N. mora biti uporaba tega ukrepa strogo omejena in izrečena le, če se to izkaže za potrebno ter na podlagi posamične presoje vsakega primera, če ni mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa. Pri tem je dokazno breme glede ogrožanja javnega reda na državi, da dokaže, da zadevna oseba dejansko ogroža javni red. Vsak primer je treba obravnavati posebej in uporabiti načelo sorazmernosti v vseh fazah postopka. To pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali očitano ravnanje pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo temeljnemu interesu države oziroma družbe.
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da tožnik predstavlja resno grožnjo javnemu redu. S tem pa so tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji po četrti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 za izrek omejitve gibanja tožniku na prostore Centra za tujce v Postojni.