ZBPP člen 8, 8/1, 8/1-5, 30, 30/11. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razrešitev odvetnika - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Toženka svojo odločitev opira na stališče, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP in da to velja tudi za postopek pravnih sredstev. Pri tem pa iz obrazložitve ne izhaja jasno stališče toženke, zakaj je ob ugotovljenem dejanskem stanju, po katerem ne gre za dodelitev BPP, ampak za njegov odvzem, uporabila 5. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP. Tako ni mogoče razbrati, ali je prezrla, da citirana določba govori o dodelitvi BPP in ne o odvzemu, ali je tako odločila zato, ker je določbo 5. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP razlagala tako, da se nanaša tudi na (vse) druge zadeve, obravnavane po ZBPP oziroma (tudi) na primer, ko organ ugotovi, da je bila BPP dodeljena neupravičeno. Sklicuje se namreč (le) na sodno prakso, ki pa se nanaša na drugačno pravno in dejansko stanje od obravnavanega, drugih razlogov, zakaj meni, da naj bi se ta določba nanašala tudi na predmetno zadevo, pa ne navaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - načelo zaslišanja strank - pravica stranke do izjave
Organ za brezplačno pravno pomoč je odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o njegovih dejanskih zaključkih, ki so bili podlaga za sprejeto odločitev izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi. Zato bi moral organ za brezplačno pravno pomoč pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na zavrnitev njene vloge (okoliščine, ki po mnenju organa ne opravičujejo dodelitve brezplačne pravne pomoči), seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi. To izhaja tudi iz sedaj že ustaljene upravnosodne prakse.
Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznano na prvi pogled. Ob tem je treba upoštevati tudi pravico do vložitve pravnega sredstva, za katero je potrebna pravna pomoč strokovnjaka, saj gre na ta način za uresničevanje pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, četudi se zdi, da vlagatelj s pravnim sredstvom ne bo uspel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - ocena vrednosti nepremičnine
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na uradne podatke iz javnih evidenc, in sicer glede lastništva nepremičnin tožnika na podatke iz zemljiške knjige, glede vrednosti nepremičnin pa na podatke iz GURS-a.
Ker vrednost presega 48 zneskov minimalnega dohodka oziroma 19.304,64 EUR po ZUPJS, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
ZTro-1 člen 95. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (2017) člen 6.
trošarine - vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - pogonsko gorivo za komercialni namen
Vprašanje, ali je tožnik sporno gorivo porabil za komercialni prevoz ali ne, dejansko v obravnavanem primeru niti ni relevantno, saj sta skladno s 6. členom Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz kumulativno določeni predpostavki, naprej da je vračilo trošarine za gorivo, točeno na internem servisu, uveljavljal sam imetnik tega servisa, ter šele nadalje da je bilo gorivo dokazljivo porabljeno za industrijsko-komercialni namen ali komercialni prevoz. Ker v obravnavanem primeru, kot rečeno, tožnik ni imetnik spornega internega bencinskega servisa, temveč je to bila družba A., tudi po presoji sodišča ta prvi kumulativni pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato bi bilo ugotavljanje, za kaj je tožnik sporno gorivo porabil, brezpredmetno.
nadomestilo plače - pandemija - začasno čakanje na delo - neporavnane obveznosti - pravica do izjave - obrazloženost odločbe
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic in koristi stranko zaslišati, oz. ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki vpliva na odločitev organa, izjavi.
javna dela - obrazložitev - neizbira kandidata - odklonilni razlog - kontradiktornost - procesna kršitev
Obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivega oz. ne obrazloženega izpodbijanega Obvestila. Tožena stranka ne more izpodbijanega Obvestila dopolnjevati z navajanjem manjkajočih konkretnih dejstev, na katerih naj bi odločitev v izpodbijani odločbi temeljila. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.
upravni spor - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo - drugo primarno sodno varstvo - akti sodišč
Upravno sodišče ni instančno sodišče, ki bi odločalo še o zakonitosti odločitve višjega sodišča.
Tožnik smiselno zatrjuje kršitev nekaterih (ustavnih) procesnih pravic, vendar sodišče pojasnjuje, da v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitve ustavnih pravic, ki naj bi se zgodile v pravdnem postopku (kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1), temveč je njihovo varstvo mogoče prav tako uveljavljati le v okviru pravnih sredstev konkretnega postopka.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi
Glede na to, da se po Javnem pozivu kot datum izvedbe naložbe šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, tožnik pa je svoji vlogi priložil račun izvajalca z zgoraj citirano vsebino (postavke glede toplotne črpalke in njene vgradnje datum izvedbe 1. 6. 2019 in pripis, da je račun plačan), je po presoji sodišča toženec utemeljeno zaključil, da je glede na datum storitve, opredeljen na računu, tožnikova vloga neustrezna.
Toženka bi se morala, glede na trditve tožnika opredeliti tudi do drugega zakonskega dejanskega stanu, da se kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine izda, če objekt ogroža varnost ljudi in premoženja, pa je le pavšalno navedla, da obravnavni objekt v ničemer ne ogroža varnosti ljudi in premoženja. Do zatrjevane nevarnosti, ki bi lahko ogrozila varnost ljudi in premoženja, se ni opredelil niti konzervatorski svetnik za gradbeno stroko B. B. v poročilu o ogledu gospodarskega poslopja pri hiši A., ki ga je toženka skladno s 13. točko prvega odstavka 84. člena ZVKD-1 postavila, ker sama ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem s področja gradbene stroke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - presoja izgleda za uspeh
Tožnik je v upravnem postopku izdaje sklepa o davčni izvršbi - pritožbi, in ob vložitvi prošnje za BPP, enako pa navaja v tožbi, nasprotoval plačilu obveznosti iz sklepa o davčni izvršbi, ker je za vse v zvezi z vozilom, ki ga je prodal, pooblastil A. A. Vendar pa navedeni argument nima vsebine ugovorov s katerimi bi bil zoper sklep o davčni izvršbi tožnik lahko uspešen (143. člen ZDavP-2), namreč gre za ugovor, s katerim bi lahko izpodbijal izvršilni naslov, kar pa ob izdaji sklepa o davčni izvršbi ni več mogoče, kar mu je organ v upravnem postopku in tudi v izpodbijani odločbi pravilno pojasnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Zadeva je očitno nerazumna v smislu določil 24. člena ZBPP, navedeni zaključek pa zadostuje za ugotovitev, da vsebinski pogoj kot eden izmed taksativno določenih zakonskih pogojev, ki morajo biti za odobritev BPP izpolnjeni kumulativno, v konkretnem primeru ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - samostojni podjetnik - fizična oseba - verjeten izgled za uspeh
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika po presoji sodišča nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika kot fizične osebe. Ob takem izhodišču izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali ima tožnica v zadevi verjetne izglede za uspeh. Zato ni možen preizkus njene zakonitosti.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Tožnik v Sloveniji ohranja tako pomembne vezi, da utemeljujejo, da je tu središče njegovih življenjskih interesov. Njegov močan osebni interes predstavlja mladoletni sin, pri čemer otroci kot vzdrževani družinski člani predstavljajo družino tudi, če z zavezancem ne živijo in je prekinjen odnos s partnerjem.
ZPVPJN člen 15, 15/1, 15/1-8, 26, 26/5, 55, 55/2, 71. ZUS-1 člen 1, 2.
javno naročanje - procesna predpostavka - plačilo sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - upravni akt - zavrženje
Sodišče glede na ureditev plačevanja taks po ZPVPJN sodi, da je toženka odločila o višini takse in posledično o znesku, ki se vrne tožniku, čeprav ta odločitev ni izrecno navedena v izreku sklepa. Po 8. točki prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora namreč zahtevek za revizijo vsebovati potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Po 26. členu tega zakona naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, med drugim, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona, torej tudi to, ali je plačana z zakonom določena taksa. Če ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek).
Sodišče se strinja s tožnikom, da gre pri vprašanju plačila oziroma vračila takse za odločitev o njegovi pravici oziroma obveznosti o tem, koliko takse mora plačati, oziroma ali in koliko jo je upravičen prejeti nazaj. Vendar pa iz citiranih določb ZUS-1 izhaja, da odločitev o pravni koristi tožnika ni edini pogoj za presojo, ali je odločitev upravni akt. Nadaljnji pogoj je, da je kateri od organov iz 1. člena ZUS- 1 o zadevi odločil z oblastvenim posamičnim aktom, izdanim v okviru izvrševanja upravne funkcije.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančno stanje prosilca
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je omogočena le prosilcem, katerih dohodki oziroma prejemki v predpisanem časovnem obdobju pred mesecem vložitve prošnje ne presegajo z zakonom določene vrednosti oziroma cenzusa, ki 1. 7. 2021 dalje znaša 402,18 EUR, dvakratnik osnovnih zneskov minimalnega dohodka je tako 804,36 EUR, medtem ko dohodki 2-članske družine tožnica v upoštevnem obdobju povprečno mesečno znašajo 1.955,73 EUR, česar tožnica v tožbi ne izpodbija.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka
Tožnica v drugi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedla kakšnih novih dejstev, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je upravičena do statusa begunke, in prav tako ni predložila novih dokazov oziroma teh novih elementov, ki bi pomembno povečali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za status begunke, ni, saj tožničine prošnje in njenih okoliščin ni mogoče povezati z nobenim konkretnim razlogom za preganjanje iz 27. člena ZMZ-1. Glede morebitnega pomembnega povečanja verjetnosti, da tožnica izpolnjuje pogoje za subsidiarno zaščito, pa sodišče ugotavlja, da tožnica novih dokazov v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni konkretizirala, ampak jih je zgolj napovedala, a ni navedla, za kakšne dokaze gre. Zato tudi z vidika subsidiarne zaščite izpodbijani akt ni nezakonit.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4. ZKZ člen 56, 58, 58/3.
komasacija - predlog za uvedbo postopka - ničnost odločbe
Vezano na postopke komasacije iz določil prvega, drugega in tretjega odstavka 56. člena ZKZ izhaja, da uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost. Navedeni upravičenci vložijo predlog za uvedbo komasacijskega postopka na upravno enoto. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju.
Kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj (tim. kmet mejaš), ima pri uveljavljanju predkupne pravice prednost pred drugim kmetom.
Tožnik s svojimi navedbami o tem, da prizadeti stranki status kmeta ne bi smel biti priznan (ker naj ne bi izpolnjevala pogoja glede pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, zemljišč pa naj tudi ne bi obdelovala sama ali s pomočjo drugih), v predmetnem sporu ne more uspeti. Tožnik bi s tem povezane ugovore namreč lahko podal zgolj v (ločenem) postopku, v katerem se je ugotavljalo status prizadete stranke.
ZV-1 člen 127, 129, 130, 131. ZV-1B člen 25. ZSRib člen 19.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - raba vode za proizvodnjo električne energije - pogoji za izdajo dovoljenja - koncesijski akt - koncesijska pogodba
Obveznost zagotovitve migracije vodnih organizmov je bila opredeljena kot pogoj že v koncesijskem aktu, Uredbi, na podlagi katere je bil določen za koncesionarja in na podlagi katere je bila oziroma sta bili sklenjeni koncesijski pogodbi v letu 2004 oziroma 2009, zato že iz tega razloga ni mogoče slediti tožbi, da gre za nedopustno nalaganje nove, dodatne obveznosti z izdajo vodnega dovoljenja saj je tožnik moral izpolnjevati pogoje, dogovorjene v pogodbi, kot tudi pogoje, določene v koncesijskem aktu, tj. Uredbi. V primeru neskladja med določbami pogodbe in uredbe.
trošarina - vračilo trošarine - kamnolom - gradbena dejavnost - vračilo trošarine za energente
V tem pomenu je potrebno razumeti pojem „statičen delovni stroj“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, ki po povedanem pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso parkirani). Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali se premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in jih ne moremo opredeliti kot „statične (stacionarne)“ delovne stroje. Torej je „statični delovni stroj“ v smislu prvega odstavka 83. člena ZTro-1 le stroj, ki se ne premika. Delovni stroji demper, rovokopač in čelni nakladalec pa imajo kolesa in se tako lahko premikajo in tudi sicer njihova osnovna funkcija vključuje premikanje, to je nalaganje ali pa premikanje mineralnih snovi znotraj delovišča (kamnoloma). Demper, rovokopač in čelni nakladalec po predhodno navedeni razlagi tudi po presoji sodišča niso „statični (stacionarni) delovni stroji“ v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.