mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - utemeljen strah - resna škoda
Razloge preganjanja določa ZMZ-1 v 27. členu, in sicer: pripadnost določeni rasi ali etnični skupini; pripadnost določeni veroizpovedi; narodna pripadnost, pripadnost posebni družbeni skupini in politično prepričanje. Tožnik razloga preganjanja, ki bi ga ZMZ-1 določal kot razlog za preganjanje, ki utemeljuje dodelitev statusa begunca, niti ni zatrjeval.
Tožnik, kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred resno škodo.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - rek obrazec - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - neobrazložen sklep - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navedla, da je z vpogledom v podatke FURS ugotovila, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni imela poravnanih obveznosti, ne da bi pojasnila, katere so bile te obveznosti, tega pa po izvedenem postopku ni navedel niti drugostopenjski organ.
ZZUOOP člen 68, 68/1, 74, 74/2. ZUTD člen 28, 28/1, 70, 71, 71/1. ZUP člen 9.
COVID-19 - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - povračilo izplačanih stroškov - obrazložitev odločbe
Določbe četrtega poglavja ZZUOOP, ki urejajo ukrep delnega povračila nadomestila plače, omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, ob upoštevanju omejitve, po kateri skupni znesek financiranja ne sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev.
Sodišče se pridružuje stališču drugostopenjskega organa, da ima v primeru rabe vode brez vodne pravice in vodnega dovoljenja inšpektor pooblastilo izreči prepoved nadaljnje rabe vode (1. točka prvega odstavka 175. člena ZV-1) in tudi pooblastilo prepovedati uporabo objekta in naprave, če se uporablja brez takega dovoljenja (5. točka prvega odstavka 175. člena ZV-1)
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11. URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - izpodbijani akt ni upravni akt - oblastno ravnanje - zavrženje tožbe
Iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi izpodbijani 11. člen Odloka o načinu izpolnitve pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 imel naravo posamičnega akta. Tožnik sam navaja, da naj bi navedena določba prepovedala obiskovanje pouka vsem učencem, ki ne nosijo maske.
Delovanje drugotožene stranke v obravnavani zadevi je bilo naslovljeno na vse dijake, brez predvidenih pravnih posledic njegove kršitve in opredelitve s tem povezanega nadzora. Že navedeno zadošča za sklep, da drugotožena stranka tožniku ni naložila nobene javnopravne obveznosti.
ZKme-1 člen 42, 42/2, 56. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti člen 1, 53, 53/6. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 2, 4, 5.
kmetijstvo - ukrep programa razvoja podeželja - podpora za promocijo vina - upravičeni stroški - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - odprava odločbe organa prve stopnje
Tožnici se ne očita, da je dejavnosti izvedla v drugačni obliki, kot so bile dovoljene, pač pa da dokumentirano in verodostojno ni izkazala, da je dejavnosti dejansko izvedla, kar samo po sebi pomeni kršitev določb za zadevo relevantnih predpisov in njihovega namena.
postopek odmere dohodnine - stroški davčnega postopka - povrnitev stroškov - vračilo stroškov postopka - vročanje - vročitev odmerne odločbe - osebno vročanje odvetniku - naslov za vročanje
Vročitev mora biti opravljena na naslovu pooblaščenca, ki je v registru naveden kot poslovni naslov odvetnika. Pravilna navedba naslova in tudi imena naslovnika, ki mu je pisanje vročeno, so elementi pravilno opravljene vročitve. Zato ni pravilno, da se pooblaščencu, ki je odvetnik, z odvetniško pisarno na točno določenem poslovnem naslovu, pisanje vroča na naslovu njegovega domačega bivanja. Pri izvajanju zastopanja stranke po pooblaščencu, ki je odvetnik, gre namreč za pooblastilno razmerje, ki ga odvetnik opravlja kot del svoje odvetniške službe, kar pa pomeni, da mu morajo biti pisanja vročena na poslovnem naslovu, kjer ima odvetniško pisarno.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZKP člen 92, 92/2, 92/2-7, 93, 93/2.
kazenski postopek - stroški postopka - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
O stroških kazenskega postopka, med katere spadajo tudi nagrada in potrebni izdatki zagovornika, postavljenega obdolženemu po uradni dolžnosti, odloči kazensko (redno) sodišče hkrati z odločitvijo o glavni stvari ali s posebnim sklepom, kot je to storilo v obravnavani zadevi. Sodno varstvo zoper (posebni) sklep o stroških kazenskega postopka, tudi o nagradi in potrebnih izdatkih postavljenega zagovornika, je torej urejeno v ZKP. Sklep, izpodbijan v tem upravnem sporu, je posamični akt sodnika, izdan pri izvrševanju sodne funkcije (in v okviru pristojnosti po določbah ZKP), zato ni upravni akt oziroma akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - plačilo davkov in prispevkov - bistvena kršitev določb postopka - neobrazložen sklep
Izpodbijani sklep ni obrazložen tako, da bi bilo odločitev tožene stranke mogoče preizkusiti, te pomanjkljivosti pa ni odpravila niti odločba drugostopenjskega organa. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla zgolj, da je z vpogledom v podatke FURS ugotovila, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni imela predloženih vse obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let od dne oddaje vloge, ne da bi pojasnila za katere delavce je uveljavljala pravico do povračila izplačanih nadomestil plač za začasno čakanje na delo, predvsem pa ni pojasnila kateri so bili tisti obračuni davčnih odtegljajev, ki jih po podatkih FURS tožeča stranka ni oddala in ki so bili razlog za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZZUOOP člen 10, 10/1, 10/2, 12, 12/1, 12/3, 12/7.
nalezljive bolezni - COVID-19 - karantena - potrdilo - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik je v tožbi izrecno določil, da izpodbija potrdilo o napotitvi v karanteno na domu, zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo z novim koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) ter zahteval, naj sodišče to potrdilo odpravi (izpodbojna tožba). Vendar sodišče ugotavlja, da (to) potrdilo ni odločitev o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1 in zato ne gre za upravni akt, ki bi ga tožnik lahko izpodbijal v upravnem sporu.
tožba - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe
Na podlagi 29. člena ZPP, ki se v skladu s prvim odstavkom 22. členom ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu, se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto.
ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/3, 59, 59/2, 63, 63/1, 64, 64/4, 65. ZUP člen 10, 30, 30/3, 43, 44, 71, 71/2, 82, 142, 164, 164/2, 165, 165/1, 181, 185, 185/1, 187, 188, 188/3. ZPOmK-1 člen 3, 3-1, 6, 9, 12a, 12i, 12i/3, 12n, 12n/1, 12o, 12o/3, 15, 15/2, 16, 16/3, 16/5, 18, 18/5, 18/6, 18/7, 19, 21, 27, 27/3, 28, 28/1, 29, 30, 32, 32/1, 34, 34/4, 37, 54, 57, 58. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 101/1, 101/2, 101/3. Uredba o postopku odpustitve in znižanja globe storilcem, ki so udeleženi v kartelih (2009) člen 6, 6/1. ZOdv člen 6. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2. Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 člen 5, 5/3, 5/4.
konkurenca - omejevalna ravnanja - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - pojem omejitve konkurence "zaradi cilja" - javni razpis - koncesija - delitev trga - pojem podjetja - upoštevni trg - privilegirana komunikacija
Sodišče je v svoji praksi že navedlo, skladno s prakso Sodišča EU, da so nekatere vrste dogovarjanj med podjetji za konkurenco tako škodljive, da je mogoče šteti, da ugotavljanje njihovih posledic (učinkov) ni potrebno. Vendar pa ne glede na eksemplifikativno navedene primere prepovedanih omejevalnih sporazumov v drugem odstavku 6. člena ZPOmK-1 oziroma v prvem odstavku 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ni mogoče vzeti, da obstaja že kar vnaprej določen seznam dogovarjanj, za katera bi se lahko štelo, da pomenijo že sama po sebi (per se), brez konkretnejše analize, omejevanje konkurence zaradi cilja, kajti bistveno pravno merilo za ugotovitev, ali konkretno dogovarjanje med podjetji pomeni omejevanje konkurence zaradi cilja, je, ali glede na okoliščine konkretnega primera samo po sebi pomeni zadostno stopnjo škode za konkurenco (sufficient degree of harm to competition). Zadostno stopnjo škode za konkurenco pa se ugotovi z analizo dogovarjanja, in sicer je treba preučiti vsebino določb sporazuma, cilje, ki se želijo z njim doseči, ter pravni in gospodarski okvir, v katerega je sporazum umeščen. Pri presoji tega okvira je treba upoštevati naravo zadevnega blaga ali storitev ter dejanske pogoje delovanja in strukture zadevnega trga. Upošteva se lahko tudi namen strank, čeprav ta ni nujni dejavnik za opredelitev omejevalne narave sporazuma.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8. ZUP člen 82, 82/5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dokazovanje istovetnosti - javna varnost - javni red - oseba, nevarna za varnost države - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države
Skladno s prvo alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ob upoštevanju Recepcijske direktive II je omejitev gibanja dopustna le, če pristojni organ preverja ali ugotavlja prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu sicer navedla, da je dne 24. 5. 2021 na pristojne nemške organe naslovila zahtevek glede tožnikovega osebnega dokumenta in do dne izdaje izpodbijanega sklepa odgovora še ni prejela. Vendar pa ob tem iz obrazložitve sklepa ni razvidno, zakaj tožena stranka v dokaz tožnikove identitete ne sprejema fotografije tožnikovega osebnega dokumenta v upravnem spisu (posredovana toženi stranki dne 4. 11. 2019) in ki jo je ponovno priložil tudi tožbi (priloga A13) skupaj s fotografijami osebnih dokumentov svojih družinskih članov. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da razlog za odrejeni ukrep omejitve gibanja tožniku po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni verjetno izkazan.
Tožena stranka je svojo presojo oprla le na mnenje UKP, da je tožnik varnostno sporen, brez upoštevanja s tem povezane dokumentacije in tožnikovih pojasnil v zvezi z okoliščinami incidenta leta 2005 v Iraku. Tožena stranka se prav tako ni opredelilo do stališča tožnika, da mnenje UKP očitno temelji na dokumentih, ki jih je imela že leta 2020, torej v času tožnikovega bivanja v Sloveniji, ko na tej podlagi ni bil označen kot varnostno sporen. Z morebitnimi dodatnimi dokumenti, na podlagi katerih je UKP leto dni kasneje zaključila, da je tožnik varnostno sporen, pa bi tožnik moral biti seznanjen (peti odstavek 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).
Iz dokazne ocene tožene stranke prav tako ni razvidno, zakaj šteje, da bi tožnikovo sodelovanje v dogodku iz leta 2005 med vojno v Iraku, danes predstavljalo resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo za RS. Pri tem sodišče opozarja tudi na stališče SEU, da je treba pri oceni, ali je nekdo nevaren za državno varnost, upoštevati tudi čas, ki je pretekel od datuma, ko naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, in nadaljnje ravnanje posameznika, zlasti glede tega, ali to ravnanje razkriva njegovo sovražnost do temeljnih vrednot EU, in je sposobno motiti duševni mir in fizično varnost prebivalstva. Zgolj ugotovitev tožene stranke, da so ZDA v Interpol vnesle podatke leta 2018, pa po presoji sodišča nikakor ne more zadoščati za oceno navedenega nadaljnjega ravnanja tožnika in časa, ki je pretekel od dogodka iz leta 2005.
Tožnik je prosil za BPP za opravo storitve za novo dejanje v postopku, kar nedvomno predstavlja novo zadevo, tj. novo prošnjo za dodelitev BPP, in jo je organ moral obravnavati kot tako. Brezplačna pravna pomoč se namreč praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - obrazložitev akta
Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Izpodbijano obvestilo takih sestavin nima. V njem je namreč zgolj navedeno dejstvo, da ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z javnim povabilom, in sicer pogoja nekršenja pogodbenih obveznosti v zadnjih 24 mesecih, pri tem pa obvestilo ne konkretizira na kakšen način, kdaj in kako je bila kršitev ugotovljena in iz katerega akta, zapisnika ali odločbe navedena ugotovitev komisije izhaja.
program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Nepravilna uvrstitev določenega stroška pod posamezno kategorijo postavk upravičenih stroškov niti po ZKme-1 niti po Uredbi o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 ali po Javnem razpisu ne predstavlja kršitve obveznosti oziroma razloga za neizplačilo odobrenih sredstev. Razlog zavrnitve bi lahko predstavljala le ugotovitev, da stroški upravičencu z odločbo o pravici do sredstev niso bili v naprej odobreni kot upravičeni po Uredbi, ali da upravičencu niso dejansko nastali ali da niso bili plačani.
Če Agencija v postopku ugotovi, da stroški, za katere upravičenec zahteva izplačilo, niso uvrščeni v okvir pravilnih postavk upravičenih stroškov, mora upravičenca pred izdajo odločbe o izplačilu sredstev na to opozoriti in mu v določenem roku dati možnost, da pomanjkljivost vloge odpravi tako, da stroške umesti pod postavke, v okviru katerih so mu bili ti stroški odobreni z odločbo o pravici do sredstev.
Da je zagotovljeno enako obravnavanje vseh prijaviteljev, morajo biti vse vloge ocenjene z uporabo vnaprej določenih meril in po postopku, ki ga določa javni razpis, prav tako pa je treba zagotoviti, da so ocenjevalci oziroma strokovnjaki res strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, in da ocenjujejo vloge objektivno in nepristransko. Podatki o ocenjevalcih so za stranke javni in dostopni. Stranke morajo imeti možnost, da se z njimi seznanijo in preverijo, ali je tožena stranka spoštovala zakonsko določilo.
Če želi prijavitelj preveriti strokovno usposobljenost ocenjevalca in nepristranskost, mu mora biti to omogočeno. Če je na strokovnost ocenjevalca še možno sklepati iz njegovih navedb na ocenjevalnem listu, pa se o objektivnosti in nepristranskosti ni mogoče prepričati drugače, kot da se izve, kdo je ocenjevalec. Le tako ima stranka možnost, da preveri, ali morda ne obstajajo okoliščine, ki kažejo dvom o nepristranskosti in objektivnosti ocenjevalca. Tožena stranka bi tožeči stranki zato morala razkriti imena in priimke ocenjevalcev njene vloge. S tem, ko tega ni storila, je onemogočila preverjanje njenega izbora strokovnjakov. Ker tožena stranka sama izbere oziroma imenuje strokovnjake, ki bodo v postopku javnega razpisa ocenjevali vloge, ne omogoča pa strankam in sodišču preverjanja ustreznosti postopka imenovanja in strokovnosti imenovanih oseb, je njeno ravnanje netransparentno in arbitrarno ter posledično nezakonito.
Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Sodišče ugotavlja, da izpodbijano obvestilo takih sestavin nima.
brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja strank - pravica stranke do izjave
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi. Zato bi moral organ za brezplačno pravno pomoč pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenih dejanskim stanjem, ki se nanaša na vsebinsko zavrnitev njene prošnje za brezplačno pravno pomoč, seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi.