inšpekcijski postopek - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - izdaja soglasja - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - prepoved retroaktivnosti
Obveznost pridobitve soglasja za objekte za obveščanje in oglaševanje iz 78. člena ZCes-1 se lahko nanaša le na objekte, ki so bili postavljeni po uveljavitvi tega zakona. Zato tožnik za sporne objekte, ki so bili ob upoštevanju med strankama nespornih dejstev postavljeni v letih 1996 in 1997, po presoji sodišča ne potrebuje soglasja Direkcije za infrastrukturo.
javno povabilo - javna dela - aktivna politika zaposlovanja - obrazložitev odločbe
Pri javnem povabilu gre za postopek, podoben postopkom javnih razpisov. V teh postopkih je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge, to je, da se vsi prijavitelji obravnavajo pod enakimi pogoji ter posledično, da veljajo enaki pogoji za odločanje o izbiri ali neizbiri prijavitelja, ki bo deležen sofinanciranja iz javnih sredstev. Sodišče zato v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega povabila z zakonom, kar pomeni, da je presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnega povabila zadržana, zaradi česar sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Vendar pa mora biti odločba, izdana v postopku javnega povabila, ustrezno obrazložena.
upravni postopek - obnova postopka - procesni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka glede na specialno ureditev instituta ponovne prošnje za mednarodno zaščito in glede na specialno ureditev postopka za uvedbo ponovnega postopka, ne sodi med sklepe iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katere je dopusten upravni spor in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. DZ člen 123, 123/2, 183, 183/2. ZPSI-1 člen 65, 65/2.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član - dohodek
Sin vlagatelja je vpisan v srednješolsko izobraževanje, označeno kot izredno, saj je nezaposlen in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 65. člena ZPSI-1 izenačen z rednimi dijaki. Zaradi navedenega je po presoji sodišča sina vlagatelja mogoče šteti za vzdrževanega družinskega člana, saj mu iz istega naslova (dijaka) pripadajo tudi druge socialne pravice ravno zaradi dejstva, ker ni zaposlen in ni zaveden v evidenci brezposelnih oseb. Pripadajo mu torej iz naslova šolanja, ne glede na dejstvo, da gre po imenu za izredno izobraževanje.
koncesija - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - kršitev materialnega prava
V izreku odločbe je napačno navedeno, da se tožeči stranki podeli koncesija v trajanju od 17. 12. 2018 do 16. 12. 2033, saj se skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZZDej-K koncesije podelijo za obdobje 15 let, šteto od uveljavitve tega zakona (torej od 17. 12. 2017) in ne od 17. 12. 2018.
rejništvo - izvedensko mnenje - pravica do izjave - pooblaščenec - prava neuka stranka - mladoletnik
Pisen izvid in mnenje je treba vročiti strankam pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, stranke (in uradna oseba) pa lahko potem na naroku izvedencu postavljajo vprašanja in zahtevajo pojasnila glede izvida in mnenja.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - obtožni predlog - elementi kaznivega dejanja
Tako pri tej vrsti dodelitve brezplačne pravne pomoči vlagateljici ni v pristojnosti organa za BPP, da presoja utemeljenost ali neutemeljenost pogojev za vložitev obtožnega predloga, četudi se zdi, da niso izpolnjeni elementi očitanega kaznivega dejanja, saj je navedena presoja možna šele, ko/če je obtožni predlog vložen.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - kršitev javnega reda in miru - ogrožena osebna varnost - ogroženost premoženja
Tožnik je držal v roki iglo na način, kar je tako pri varnostniku kot socialni delavki in zdravstvenem tehniku povzročilo strah za svoje zdravje, da so sobo tožnika zapustili, zaklenili vrata in poklicali policijo. V takšni situaciji pa gre tudi po presoji sodišča za probleme, ki resnično in dovolj resno in vsekakor neposredno v času pred izrekom ukrepa pridržanja predstavljajo grožnjo javnemu redu in varnosti drugih.
Kot je razvidno iz Poročevalca k ZPPDej, je bil namen njegovega sprejetja sistemsko urediti nov pristop (z upoštevanjem predpisov EU, zlasti Direktive o storitvah na notranjem trgu) pri opravljanju pogrebne in pokopališke dejavnosti, saj je bila na podlagi pred veljavnega Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč pokopališka in pogrebna dejavnost v občinah urejena različno: kot obvezna občinska gospodarska javna služba ali kot tržna dejavnost. Z uveljavitvijo ZPPDej pa je bilo nedvoumno določeno, da se 24-urna dežurna služba lahko opravlja le kot občinska obvezna gospodarska javna služba. Četudi se na javni razpis za izvajanje te koncesije prijavi prijavitelj, ki svojo dejavnost opravlja kot tržno dejavnost, ne samo, da mora, temveč tudi more pripraviti elaborat (kot to določa Uredba), v skladu s podanimi izhodišči, kot izhajajo iz citiranih določb tega predpisa
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da se je toženka opredelila le do podatkov o delovnih izkušnjah, navedenih v življenjepisu koordinatorke v rubriki z naslovom Delovne izkušnje, ne pa do življenjepisa kot celote in s tem, do navedb v drugih rubrikah, torej tudi v rubriki z naslovom Strokovne kompetence. Ker se torej toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila do koordinatorkinega življenjepisa kot celote, odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 214. ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b, 218b/1, 218b/1-1, 218b/2, 218b/3, 218b/5, 218b/5-1.
zazidano stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - pravica do izjave - podatek iz uradne evidence - izkoriščanje mineralnih surovin
Ugotoviti gre, da obrazložitev izpodbijane odločbe obsega izključno navedbo določb predpisov, na katerih naj bi bila izvedena odmera NUSZ, ne vsebuje pa nobenega zapisa glede ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi niti razlogov, ki glede na dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (prvi odstavek 214. člena ZUP). Iz izpodbijane odločbe tako npr. ne izhaja, na kakšen način so bile določene oziroma odmerjene površine zemljišč, od katerih je bil odmerjen NUSZ, iz odločbe pa ne izhaja niti ugotovitev, da nepremičnine, za katere se odmerja NUSZ, sploh sodijo v območje, ki je predmet urejanja z Odlokom o LN.
Nepokrita skladišča, interna parkirišča, deli pridobivalnega prostora kamnoloma in druge površine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, s tožnikovim poslovanjem niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik ali sanitarije, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
Določbe VI. poglavja ZSZ/84 ter 218. in 218.b člena ZGO-1 dajejo odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno oziroma v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi kot površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Povedano drugače: nepokrita skladišča, interna parkirišča, deli pridobivalnega prostora kamnoloma in druge površine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, s tožnikovim poslovanjem niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik ali sanitarije, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov. Zato imajo relevantne določbe Odloka o NUSZ po presoji sodišča ustrezno podlago v citiranih določbah ZSZ/84 in ZGO-1.
Zakonska dikcija iz 1. točke petega odstavka 218. člena ZGO-1 "se štejejo" pomeni izjemo od siceršnje opredelitve pogojev za stavbna zemljišča, saj izenačuje pravni status omenjenih zemljišč s tistimi, ki izpolnjujejo splošne pogoje za stavbna zemljišča. Med pogoje, ki jih ta določba izrecno izključuje ("ne glede na določbe druge alineje prvega odstavka") spada tudi zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Zgolj to, da na parcelah, ki so predmet obravnavane odločbe, ni zagotovljena komunalna oskrba v navedenem obsegu, torej ni razlog za nedopustnost odmere NUSZ.
COVID-19 - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu v zvezi z izpolnjevanjem pogoja poravnanih zapadlih finančnih obveznosti navedel le, da iz vpogleda v podatke Finančne uprave RS izhaja, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje, ni pa konkretno obrazložil, na katero obdobje in katere obvezne dajatve in denarne nedavčne obveznosti ter v kakšni višini, se to nanaša. Prav tako v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena pravna podlaga, na kateri je izdan izpodbijani sklep.
ZSZ člen 41, 60, 60/2, 60/4, 60/5. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5. GZ člen 106, 106/1. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218a, 218b. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica (1999) člen 15, 15/2, 16.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga za odmero - zazidano stavbno zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - neobrazložena odločba
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti ZDavNepr z odločbo št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ZDavNepr (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) našteti prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84 in občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitev ZUreP-2 ter GZ) je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
ZUP člen 67, 67/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 34, 34/2.
dopolnitev nepopolne vloge - poziv na dopolnitev prošnje - neobrazloženost odločitve - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Poziv tožene stranke za dopolnitev nepopolne prošnje za BPP je po vsebini enak kot poziv preiskovalnega sodnika, na podlagi katerega tožnik po lastnih navedbah ni bil zmožen dopolniti svoje vloge in je prav za takšno dopolnitev zaprosil za BPP, zato po presoji sodišča s takšnim pozivom tožena stranka dejansko ni zahtevala dopolnitve nepopolne vloge.
ukrep občinskega inšpektorja - pravica do zaslišanja stranke - pravica do izjave
Iz vsebine zapisnika in priloženih fotografij stanja je razvidno, da je organ prve stopnje tožnika seznanil z dejstvi, ki jih je ugotovil ob ogledu in so za odločitev bistvena ter mu v zvezi s tem omogočil pisno ali ustno izjavo v treh dneh od prejema poziva. S tem je bila po presoji sodišča tožniku dana možnost, da se izjavi o zadevi, to možnost pa je tudi izkoristil, saj je 7. 2. 2018 podal svojo izjavo glede ugotovitev inšpekcijskega nadzora. Glede na navedeno po presoji sodišča v obravnavani zadevi tožniku ni bila kršena pravica do izjave iz prvega odstavka 9. člena ZUP, saj je imel možnost, da v pisni izjavi navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njegovemu uspehu v postopku. Zgolj dejstvo, da tožnik ob nadzoru ni bil navzoč, pri čemer ne navaja določno, katere dodatne navedbe bi lahko podal neposredno ob ogledu, in ne pojasni, zakaj tega ni mogel storiti ob podaji pisne izjave, namreč ne pomeni kršitve navedene pravice.
Odtekanje meteornih padavin, ki se iz tožnikove nepremičnine na nepremičnino tožene stranke stekajo po odvodnih jaških, je direktna imisija, ki je brez pravnega naslova vedno prepovedana. V skladu s 87. členom SPZ mora namreč lastnik nepremičnine storiti vse potrebno, da se meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma padajo na tujo nepremičnino. Na takšno presojo ne vpliva dejstvo, da gre za zatečeno, več let trajajoče stanje, saj to ni razlog, da tožnik brez pravnega temelja še naprej dovoljuje iztekanje vode v nasprotju z navedenimi določbami Odloka in SPZ-ja in s tem nedopustno obremenjuje nepremičnino tožene stranke.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju
V predmetni zadevi gre za dohodninsko obveznost na letni ravni, za izpolnitev katere se znesek davka izračuna po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja. Ker niti ZDavP-2 niti ZDoh-2 glede dohodninske obveznosti na letni ravni ne določata drugače, je davčna obveznost tožnika nedvomno nastala z iztekom leta 2016. Na odmero nastanka obveznosti ne vpliva dejstvo, da se točna višina dohodninske obveznosti ugotovi šele z odločbo, ki jo izda davčni organ, saj je narava te odločbe zgolj ugotovitvena in ne konstitutivna.
koncesije - trajanje koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba časa trajanja koncesije - ustavna presoja
Svobode dela (49. člen Ustave) in svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave) ni mogoče razumeti tako, da bi posameznim subjektom morala zagotavljati določeno delo oziroma dejavnost in še manj delo pri istem delodajalcu. Iz 49. člena Ustave ne izhaja pravica do točno določene zaposlitve oziroma dela, ki se opravlja na točno določeni pravni podlagi, prav tako pa tudi ne opravljanje dela oziroma gospodarske dejavnosti v točno določeni obliki oziroma na točno določen način. To pa je tisto, kar dejansko tožnik zatrjuje, tj. da (v primeru nepodaljšanja koncesije) ne bo mogel več opravljati dela na enaki podlagi in na enak način kot ga bo opravljal v času njenega trajanja. Po presoji sodišča pa tudi Splošna deklaracija človekovih pravic in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah stalnosti dela, ter njegovo njegovo opravljanje na enaki podlagi in na enak način, ne zagotavljata, saj vsebinsko določata enako kot Ustava Republike Slovenije.