Ko gre torej za objekt, za katerega je treba opraviti tudi presojo sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave (za kakršnega nesporno gre v obravnavanem primeru), je odločitev o tej presoji vsebovana v odločitvi o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ta pa je po prvem odstavku 50. člena GZ sestavni del odločitve v gradbenem dovoljenju, izdanem v integralnem postopku.
Presoja iz četrtega odstavka 6. člena Habitatne direktive se kot določba, ki pomeni odstopanje od merila za izdajo soglasja, določenega v tretjem odstavku tega člena (zaradi česar je treba to določbo direktive razlagati ozko), lahko uporabi šele po tem, ko so bile posledice posega preučene v skladu z določbami navedenega tretjega odstavka 6. člena Habitatne direktive.
Da se lahko šteje, da so bile posledice posega preučene v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Habitatne direktive, pa mora presoja zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega.
Navedeno pomeni, da je odločba o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, vedno tudi odločba o okoljevarstvenem soglasju v delu, ki se nanaša na naravo, saj se z njo da soglasje k neugodno ocenjenem posegu in v tem delu nadomesti sicer negativno (zavrnitveno) odločitev o okoljevarstvenem soglasju (sedmi odstavek 101. e člena ZON), ki bi bila sicer izdana zaradi neugodno ocenjenega posega v naravo.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na komunalno opremo - priključitev na javni vodovod - denarna kazen - oprava izvršbe - kršitev pravil postopka
Vezano na tožbene navedbe, s katerimi tožnik graja ravnanje prvostopenjskega organa, gre ponoviti, da je bila obveznost priklopa na javni vodovod tožniku naložena z odločbo z dne 7. 4. 2017. V kolikor je tožnik menil, da mu navedena obveznost ne bi smela biti naložena (ker naj za to, kot gre razumeti njegove tožbene navedbe, ne bi bili izpolnjeni zahtevani pogoji – tožnik navaja, da je objekt nenaseljen, potreben prenove ali rušitve), da mu je bil določen neustrezen rok za njeno izpolnitev, da je izpolnitev obveznosti nemogoča ipd., bi moral eventualne s tem povezane ugovore uveljavljati v pravnih sredstvih zoper navedeno odločbo, ne more pa jih uveljavljati v pravnih sredstvih zoper sklep o denarni kazni, izdan v izvršilnem postopku, v katerem se o navedeni tožnikovi obveznosti ni meritorno odločalo, pač pa se je ugotavljalo zgolj, ali je ta izpolnjena.
ZPP člen 76, 78, 86, 98, 98/4. ZDru-1 člen 5, 5/2.
društvo - zakoniti zastopnik društva - stranka v postopku - pooblaščenec
Podpisnik pooblastila, ki je bilo priloženo k tožbi, v času vložitve tožbe ni bil zakoniti zastopnik Društva in odvetnici kot tak ni mogel dati veljavnega pooblastila za vložitev tožbe in zastopanje Društva v predmetnem upravnem sporu.
Da je v času vložitve tožbe bil kot zakoniti zastopnik vpisan B. B. tožnica le zatrjuje, vendar za svojo trditev ni predložila nobenega dokaza. Dokazov, ki bi dokazovali, drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče, pa tožnica ni predložila niti po pozivu sodišča. Ker je pooblaščenka A. A. vložila tožbo v imenu Društva ne da bi za vložitev tožbe imela ustrezno pooblastilo tožnice, je sodišče tožbo zavrglo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Glede na določilo 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, po katerem mora upravni organ ugotoviti, ali tujčevo prebivanje v RS utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose RS ali obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj, tožena stranka navaja, da mora v tej zvezi upoštevati tudi podatke, ki sta jih v okviru svojih zakonskih pristojnosti pridobili tako Policija, kot SOVA.
upravni postopek - ničnost - inšpekcijski postopek - sodna pristojnost
Prvostopenjski organ je v upravnem postopku z upravno odločbo odločil o obveznosti iz premoženjskega oziroma civilnopravnega razmerja, ki naj bi s potekom dogodkov med vrtanjem geotermalne vrtine na tožnikovem zemljišču nastalo med njima, pomeni izpodbijana odločba poseg v pristojnosti sodišča in zato ne more obstajati, saj je v zadevi iz sodne pristojnosti odločil organ, ki po zakonu ni upravičen izvrševati sodne funkcije.
ZDIJZ člen 1, 1a, 4, 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6/1-2. ZUL člen 13, 14.
javna služba - tržna dejavnost - avtorska pogodba - dostop do informacij javnega značaja
Namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja zavezanca na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu, ampak v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za interne potrebe. Zato so informacije javnega značaja le informacije iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za namen internega obratovanja zavezanca, ne pa tudi informacije iz tistih pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti zavezanca. Drugačna razlaga ZDIJZ bi po presoji sodišča pomenila prekomeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.
Ker tudi med strankama v upravnem sporu ni sporno, da so bile obravnavane avtorske pogodbe sklenjene v okviru tožnikove tržne dejavnosti, zahtevane informacije v zvezi z navedenimi avtorskimi pogodbami, ki očitno niso bile sklenjene za lastno interno obratovanje in kot take ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti tožnika, v obravnavani zadevi ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ ne morejo predstavljati informacij javnega značaja.
ZKme člen 58, 58/1, 64. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 565/2013 z dne 18. junija 2013 o spremembi uredb (ES) št. 1731/2006, (ES) št. 273/2008, (ES) št. 566/2008, (ES) št. 867/2008, (ES) št. 606/2009 ter izvedbenih uredb (EU) št. 543/2011 in (EU) št. 1333/2011 glede obveznosti obveščanja v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 491/2007 člen 5.
inšpekcijsko nadzorstvo - označevanje izdelkov - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Tožnikovo tolmačenje pojma trženja je zelo ozko, ko enako kot v pritožbi trdi, da pri prevozu iz centralnega skladišča v poslovno enoto ne gre za trženje, temveč le za prevoz in da torej ni treba zagotoviti tržnih standardov, saj je dejansko taka razlaga za dani primer nesmiselna, četudi res pri premestitvi blaga iz centralnega skladišča v poslovalnico ni prehoda lastništva na blagu. Vendar je sledljivost pri tem ključnega pomena, saj se ta sicer ne da zagotoviti v naslednjem koraku, ko pride oziroma še preden pride do nakupa v trgovini, če se sledljivost porekla zabriše, kjerkoli se to že zgodi na poti do prodajne police, saj potem tudi informacija kupcu ne more biti verodostojna.
ZLV člen 4, 4/2, 102, 102/2. ZVDZ člen 4, 4/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - procesne predpostavke za obravnavo tožbe - zavrženje tožbe
Zakonodajalec je za izvedbo volilnega postopka uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil tega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke, v katerih je uveljavljeno pravilo, da se šteje oddaja priporočene pošiljke na pošto kot dan izročitve vloge pristojnemu organu.
javni razpis - javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - podpis vloge - pooblaščena oseba - zavrženje vloge
Vloga tožeče stranke ni bila popolna, saj je ni podpisala zakonita zastopnica (ena od direktoric) tožeče stranke. Presoja tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke nepopolna, je zato pravilna in na podlagi te ugotovitve tudi sprejeta pravilna odločitev, da se vloga tožeče stranke zavrže, ne da bi se tožečo stranko pred tem pozivalo k dopolnitvi vloge.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Glede na jasno določbo drugega odstavka 32. člena ZBPP je tožnikova prošnja formalno pomanjkljiva, saj ne izpolnjuje vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidenih podatkov, zato je bil poziv na dopolnitev toženke zakonit in pravilen. Utemeljeno namreč toženka v odgovoru na tožbo opozori, da je tožnik pri zadevi navedel zgolj opravilno številko zadeve brez sodišča, na katerem se ta zadeva vodi, da je prva števka opravilne številke nejasno napisana, prav tako ni navedel drugih podatkov, kot so razvidni iz poziva in sicer (i)kratek opis dejanskega stanja o zadevi, za katero želi prejeti brezplačno pravno pomoč, (ii)sodišče, pred katerim je postopek, za katerega želi brezplačno pravno pomoč, (iii)tožnikovo vlogo v tem postopku in (iv)fazo, v kateri se postopek nahaja. Tudi po presoji sodišča je bila tožnikova prošnja formalno pomanjkljiva in sicer že samo zaradi nepopolnih podatkov o zadevi, saj zgolj na podlagi opravilne številke z nejasno zapisano prvo števko in brez navedbe sodišča, pred katerim se vodi postopek, identifikacija zadeve, za katero je tožnik vložil prošnjo, tudi po presoji sodišča ni mogoča.
Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 286/2017, se v primerih, ko se plačilo davka opravi na podlagi obračuna davčnega odtegljaja, vzpostavi upravnopravno razmerje le med plačnikom davka in davčnim organom, ne pa tudi med davčnim zavezancem in davčnim organom. To pomeni, da davčni zavezanec s predložitvijo popravka obračuna davčnega odtegljaja ne more uveljavljati svojega nestrinjanja z višino davčnega odtegljaja, ki ga je zanj izračunal in odtegnil izplačevalec dohodka. Ravno iz tega razloga mora imeti davčni zavezanec na voljo samostojen postopek, v katerem bo lahko uveljavljal nižjo davčno obveznost. ZDavP-2 takšnega postopka posebej ne ureja. Gre za pravno praznino, ki jo je mogoče zapolniti z uporabo 97. člena ZDavP-2, ki ureja različne primere, v katerih pride do vračila preveč plačanega davka.
ZTuj-2 člen 76, 78, 78/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
tujci - omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - tožba - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
ZTuj-2 v 76. členu ureja omejitev gibanja tujcu in njegovo nastanitev v centru, v prvem odstavku 78. člena pa določa, da nastanitev tujca v center odredi policija z odločbo; zoper odločbo o nastanitvi ima tujec pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče v treh dneh po vročitvi odločbe. Zakonsko določeni rok, v katerem je treba vložiti tožbo zoper odločbo, kot je izpodbijana, je torej 3 dni od vročitve odločbe.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Vrhovno sodišče RS je drugače kot Upravno sodišče RS odločilo, da je izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun, nepotrebna.
štipendiranje - javni razpis - druga javnopravna stvar
Pravilnik je podzakonski predpis, medtem, ko Javni razpis ni niti podzakonski predpis. Javni razpis je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih norm, kar pomeni, da v Javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Vse to pomeni, da se je tožena stranka glede uporabe postopkovnih pravil napačno sklicevala na Pravilnik kot podzakonski predpis, kot tudi na Javni razpis in te določbe tudi ne omogočajo toženi stranki, da bi prijavo zavrgla zato, ker je vložena na napačnem obrazcu, kot seveda tudi napačno uporabila določila ZUP.
ZPP člen 406, 406/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 23.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - nepravdni postopek - prepoved stikov - napačna uporaba materialnega prava
V predmetni zadevi je bila prosilki brezplačna pravna pomoč dodeljena za nepravdno zadevo, ki se je nanašala na prepoved stikov med mld. C. C. in njegovim očetom Č. Č. V tej zadevi torej ni šlo za pravdo, ki se začne na podlagi tožbe, za kar je nagrada predpisana s tar. št. 18 OT, ampak za nepravdni postopek, zaradi česar je treba uporabiti tar. št. 23 OT.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne more utemeljevati z navedbami o hudi finančni stiski, saj bo izpodbijana odločba postala izvršljiva šele z pravnomočnostjo, ki bo nastopila z odločitvijo o tožbi v tem upravnem sporu (v kolikor bo zavrnjena tožba v upravnem sporu). Do pravnomočnosti izpodbijane odločbe za tožnico v materialnem smislu ni spremembe, zato ji tudi ne nastaja škoda v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Glede na navedeno tožnica nima pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.
Javni razpis je natančno opredelil, kako mora biti označena ovojnica, prav tako so bile vnaprej določene sankcije za primer, če vlagatelj ne bo ravnal v skladu s tako določenimi navodili, kar med strankama ni sporno, kot tudi ne, da ovojnica s tožničino vlogo teh pogojev ni izpolnjevala, kar je imelo za posledico, da je bila odprta že v glavni pisarni. Kolikor bi torej toženka v tožničinem primeru zaradi osebnih okoliščin, ki jih opisuje, ravnala drugače, bi kršila načelo enake obravnave prijavljenih.
ZBPP člen 24. URS člen 14, 14/1, 23. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 140.
brezplačna pravna pomoč - revizija - ustavna pritožba - predlog za dopustitev revizije - pravica do izjave
Dejstvo, da revizija „ni ustavno zajamčena pravica“, ne more biti podlaga za interpretacijo ZBPP v povezavi z ZUP, po kateri organu ni treba preveriti, kateri so vsebinski razlogi, zaradi katerih stranka prosi za brezplačno pravno pomoč za postopek revizije. Ustavno zajamčena pravica je namreč tudi pravica do enakega dostopa do sodnega varstva (prvi odstavek 14. člena v zvezi z 23. členom Ustave), ki ga ZBPP ne omejuje na prvostopenjsko sojenje, tako da različen socialni položaj oseb ne bi odločilno vplival na dostop do sodnega varstva na kateri koli stopnji sodnega postopka.
Skladno z navedeno ustavno pravico in določbami ZBPP je, da organ stranko pozove, da pove razlog, okoliščine oziroma dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati z revizijo ali ustavno pritožbo nezakonita oziroma mu krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč uresničuje pravica do zaslišanja stranke (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP). Zato določila 140. člena ZUP ni mogoče uporabiti v zadevah brezplačne pravne pomoči na način, kot je to storila tožena stranka v konkretnem primeru, saj tudi iz 140. člena ZUP izhaja, da dejansko stanje, na katero opira zahtevek, stranka navede natančno, po resnici in določno, kar v zadevah brezplačne pravne pomoči pomeni obveznost v okvirih, znotraj katerih je razumno zahtevati od stranke ustrezno aktivnost, sicer pa je obveznost organa za brezplačno pravno pomoč, da po vsebini oceni pogoje iz 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka v tej zadevi ni upoštevala splošnega načela zaslišanja stranke v upravnem postopku v tem smislu, da mora dobiti stranka, preden organ izda odločbo, možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP) oziroma je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP), je med strankama v tej zadevi ostalo povsem nerazčiščeno najbolj temeljno vprašanje, ali sploh gre v predmetni zadevi za kakršno koli kopičenje oziroma veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, ki ga ZBPP preprečuje.
Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe okoliščina veriženja prošnje za brezplačno pravno pomoč v zvezi z obveznostjo vračanja prejete pomoči ni razvidna niti ni izkazana, je kršitev pravice do izjave oziroma obrambe (zaslišanje) v konkretnem primeru vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve.
koncesija - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - prepoved retroaktivnosti - odločitev ustavnega sodišča
Sodišče je v drugi primerljivi zadevi (I U 103/2019) že vložilo zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, ker je menilo, da je izpodbijana ureditev spremembe trajanja koncesije v neskladju s 155. in 2. členom URS. Vendar je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-1-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z URS. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe ustavnega sodišča obvezne.