začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - COVID-19 - aktivna politika zaposlovanja - obrazložitev odločbe
Določbe četrtega poglavja ZZUOOP urejajo ukrep delnega povračila nadomestila plače in omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, ob upoštevanju omejitve, po kateri skupni znesek financiranja na sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev. Tako je višina nadomestila omejena s pravilom iz četrtega odstavka 74. člena ZZUOOP, po katerem lahko delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna RS preko posebnih programov, uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo. S tem je zakonodajalec vzpostavil pravilo, ki kombiniranje več različnih subvencij omejuje na način, da kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - rok za vložitev vloge - prepozna vloga
Pravočasna je le tista vloga, ki je podana v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo ter je hkrati v primeru podaljšanja ukrepa podana najkasneje do 30. 6. 2021, kar za obravnavani primer pomeni, da je bila tožnikova vloga prepozna, saj je bila podana po izteku osemdnevnega roka od napotitve delavca na začasno čakanje na delo iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 45. člena ZDUOP.
upravni postopek - rejniška dejavnost - odvzem dovoljenja - vpogled v spis - stranski udeleženec - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve - pravni interes
Materialnopravni položaj, ki je relevanten v obravnavani zadevi, je tožničina starševska skrb za varstvo sinovih koristi, v izvrševanju katere želi vpogledati v dokumentacijo, ki je nastala v zvezi s pobudo, in presodi, ali je morebiti potrebno varstvo otrokove koristi zavarovati v drugih pravnih postopkih.
zdravstvena dejavnost - koncesija - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - pogodba za določen čas - ustavna odločba
Koncesijsko razmerje je trajno pravno razmerje, za katerega je značilno, da gre za izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje storitev skozi daljše časovno obdobje in kot tako v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta še ni bilo zaključeno. Četudi je bila v obravnavanem primeru izdana odločba o podelitvi koncesije in je kot taka pravnomočna, to še ne pomeni, da se ta odločba v prihodnje, pod pogoji, določenimi z zakonom, ne bo nikoli več spremenila. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - materialni prekluzivni rok - neenakopravno obravnavanje
Osebe iz drugega odstavka 120. člena GZ ter tožnik, za katerega veljata peti in šesti odstavek 55. člena ZAID, niso v bistvenem enakih položajih, zato tudi ni treba, da bi bil rok, v katerem morajo vložiti vlogo za vpis v imenik, enako dolg.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 50. ZUP člen 260, 260-1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-2. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 24.
pomoč mladim kmetom - obnova postopka - razlogi za obnovitev postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnica v bistvu uveljavlja, da se je z odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo dejstev, kar je bilo podlaga za to, da je bilo v upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev (prim. sodbo Vrhovnega sodišča 559/99), zato tudi odločba (in sodba), iz katerih takšna interpretacija izhaja, nista nov dokaz.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 6. ZMZ-1 člen 20, 20/2.
mednarodna zaščita - status subsidiarne oblike zaščite - slabe življenjske razmere - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja - prosilec iz Maroka
Tožnik se sklicuje na nepravilno uporabo določila 3. člena EKČP zaradi nečloveškega ravnanja, ki naj bi ga povzročila njegova vrnitev v izvorno državo zaradi problema dostopa do prehrane, osnovne zdravstvene nege in zatočišča kot bistvenih elementov dostojnega življenja. Če tožeča stranka s tem cilja na nezakonitost odločitve o zavrnitvi subsidiarne zaščite, je po stališču Sodišča EU v sodbi v zadevi M'Bodj za izpolnjevanje subsidiarne zaščite nujno potrebno, da prosilec izkaže, da je preteča nevarnost odtegnitve minimalnih pogojev za preživetje posledica namernega ravnanja akterjev povzročanja resne škode. Tožnik pa takšnega namernega ravnanja povzročiteljev resne škode ni izkazal niti zatrjeval, zato je na tej podlagi odločitev tožene stranke tudi glede subsidiarne zaščite zakonita.
Sodna praksa ESČP bi lahko bila relevantna, če izvorna država ne bi izpolnjevala sprejetih mednarodnih obvez glede varstva človekovega dostojanstva za kategorijo oseb, ki so v celoti odvisni od pomoči države v zvezi z minimalno zaščito pred ekstremno revščino (hrana, higiena, bivališče) in pred bivanjem v stalnem strahu pred nasiljem na ulici ter v okoliščinah brez perspektivnosti o možnem izboljšanju stanja, ali pa če bi bilo mogoče tudi državi pripisati del odgovornosti za nastalo hudo in splošno humanitarno krizo. Zatrjevana ekonomska šibkost tožnika brez neke posebne okoliščine, ki bi govorila za njegovo izstopajočo ranljivost, ne spada pod nobenega od omenjenih pravnih okvirov.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - dodelitev subvencije - napačna uporaba materialnega prava
Pogoj za pridobitev pravice do subvencije je, da je delavec zaposlen za polni delovni čas, ni pa relevantno, kdaj se je delavec zaposlil, niti ali je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Zavrnitve pravice do dodelitve subvencije ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 11. člen ZIUOOPE, ki pojasnjuje, kakšen je namen ukrepa.
kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin - prepoved bodočih posegov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki ureja posamična razmerja - splošni akt - posamični akt, ki ni upravni akt
Z Uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in Pravilnikom o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in programe se na splošno ureja izvajanje presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2, pri čemer ima Pravilnik dodatne določbe za osebe, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in programe. To pa pomeni, da imata oba navedena akta pravno naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, ne po četrtem odstavku 5. člena ne po 4. členu ZUS-1 njuno izpodbijanje ni mogoče. Ob tem je dodati, da upravni spor zoper predpis z učinkom upravnega akta izključuje upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki se uporabi le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
Predmet presoje zakonitosti po 4. členu ZUS-1 so lahko samo izvršena dejanja, to je storitve ali opustitve, s katerimi so organi (že) posegli ali posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Tožbe tako ni mogoče vložiti zoper hipotetične, še neizvršene primere nezakonitih dejanj oblastnih organov.
ZUS-1 člen 3, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZVRS člen 21, 21/3.
upravni akt - odlog - pandemija - omejitev pravic - težko popravljiva škoda
Sodišče ugotavlja, da tožnik ne zatrjuje kakšnega konkretnega dejanja ali opustitve, ki bi bilo že izvršeno, in s katerim so organi že posegli ali posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejstvo, da bo tožniku šele nastala škoda, ko mu bo onemogočeno opravljati posamezna dejanja v javnem življenju, je bodoče negotovo dejstvo, ki se še ni zgodilo. Po stališču Vrhovnega sodišča RS pa tudi uveljavljanja nezakonitosti Odlokov (da je ta v nasprotju z zakonom ali ustavo) ni mogoče šteti kot nezakonito dejanje sprejetja Odloka. Sodišče tako zaključuje, da predmetna tožba ni bila vložena zaradi nezakonitosti že izvršenih dejanj in se tudi ne nanaša na konkretna nezakonita dejanja, pač pa se nanaša neposredno na ugotovitev nezakonitosti določb splošnega podzakonskega predpisa.
ZUP člen 260, 260/1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravni postopek - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna presoja odločilnih dejstev
Tožnica ne navaja, da ji pred izdajo izpodbijane odločbe niso bila poznana dejstva o navedenih vpisih v letih 2007 in 2016. Prav tako ne trdi, da ji niso bile poznane okoliščine, ki so bile podlaga za drugačno presojo njenega vpisa kot nosilke kmetijskega gospodarstva v letu 2007 v odločbi z dne 29. 10. 2018, to je zakaj je bila v letu 2007 v register KMG vpisana kot nosilka in kakšna opravila je opravljala za pašno skupnost. V bistvu uveljavlja, da se je z navedeno odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo teh dejstev, kar je bila podlaga zato, da je bilo v navedeni upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev, zato tudi odločba (in sodba), iz katere takšna interpretacija izhaja, ni nov dokaz.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijska zemljišča - pomoč mladim kmetom
Zgolj iz tega, da je bila tožnica v času, ko je bila nosilka kmetijskega gospodarstva za pašno skupnost, pooblaščena tudi za vlaganje zbirnih vlog in prejemanje sredstev, ni mogoče sklepati, da je imela nadzor nad upravljanjem in vodenjem kmetijskega gospodarstva, niti da je sredstva prejemala za svoj račun, torej kot upravljalka kmetijskega gospodarstva.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - prisilna poravnava - zapadlost terjatve - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Za ugotavljanje upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plač so relevantne zgolj tiste neplačane obveznosti, ki so zapadle v plačilo.
Obveznosti, katerih zapadlost je v skladu s prisilno poravnavo odložena in na dan vložitve vloge še ni nastopila, ne predstavljajo ovire za dodelitev povračila nadomestila plače.
ZZDej-K člen 41, 41/4. ZUP člen 216, 237, 237/2, 237/2-1.
koncesije - trajanje koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - stvarna pristojnost - župan
V obravnavani zadevi odloča na prvi stopnji občinska uprava, in ne župan, kot je obravnavani primer, ki je izdal izpodbijano odločbo. To pa pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojen organ, kar pa pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Zakon o prijavi prebivališča člen 11, 11/1, 11/1-2. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZUP člen 67.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - vročitev
Zaradi posebne ranljivosti tožnice, ker naj bi tožnica bila žrtev družinskega nasilja v Sloveniji in je kot tujka, mati dveh otrok v postopku razveze s statusom begunke, ker je bila preganjana v izvorni državi in je s hčerko iskala varno bivališče pred nasiljem moža in ker ni znala slovenskega jezika, ustavno-pravno načelo sorazmernosti posega v pravico do dostopa do sodišča in učinkovitega sodnega varstva preko pomoči kvalificiranega odvetnika (tretji odstavek 15. člena v zvezi z 23. členom Ustave) zahtevalo od tožene stranke, da bi v konkretnem primeru zanesljiv prejem poziva z dne 20. 5. 2021 s tožnico preverila preko omenjene elektronske pošte, ali pa preko stika z odvetnikom, ki je tožnico zastopal v določenih postopkih v povezavi z razvezo njene zakonske zveze.
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - problemsko območje - prispevki za socialno varnost - povračilo prispevkov delodajalcu - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - subvencija za zaposlitev brezposelne osebe - stalno prebivališče
V skladu z razlago prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 je pogoj za uspešno uveljavljanje spodbude za zaposlovanje na problemskih območjih, da delodajalec zaposli osebo, ki živi na problemskem območjih, v konkretnem primeru v Pokolpju, in ne na kakem drugem območju.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik po prejemu poziva z dne 22. 7. 2021 tožbe ni popravil in dopolnil niti v postavljenem roku niti do dne odločitve v zadevi. Sodišče tako ugotavlja, da tožba ne vsebuje niti podpisa niti vseh podatkov, ki bi jih glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 morala in tako ostaja nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati.
Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti interesov so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno pa lahko poda, samo kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
Sodišče lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega razpisa z zakonom in jo torej presoja glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov in javnih povabil, zaradi česar upravnim organom pušča določeno polje proste presoje. Kljub navedenemu pa mora biti sklep, izdan v postopku Javnega razpisa ustrezno obrazložen, v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, na način, da ga je mogoče preizkusiti s strani sodišča, saj gre v tem primeru za javno pravno stvar iz 4. člena ZUP.
ZZDej-K člen 42, 42/4. URS člen 2, 33, 74, 155, 158.
varstvo konkurence - svoboda dela - pravica do zasebne lastnine
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-1-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z URS. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena ZUstS so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Sodišče tudi ni ugotovilo, da bi četrti odstavek 41. člena ZZDej-K pomenil poseg v ustavno pravico tožnika do svobode dela (49. člena URS). Pri njem zaposleno medicinsko in administrativno osebje bi lahko še vedno svobodno opravljalo svoj poklic, saj prenehanje koncesijske dejavnosti v pridobljene pogoje za opravljanje poklica ne posega in jim ga ne onemogoča.
Sodišče v tem upravnem sporu ugotavlja, da je ustavno sodišče pri svoji presoji upoštevalo tudi vidik nove ureditve koncesij z vidika 74. člena URS, zato sodišče ni vložilo ponovne zahteve za oceno ustavnosti četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, ker naj bi bilo to določilo v nasprotju z 74. členom URS. Z omejitvijo časa trajanja koncesije se po presoji sodišča v ničemer ne poseže v zasebno lastnino tožeče stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Sodišče pritrjuje stališču toženke v izpodbijani odločbi, da tožniku BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe ni mogoče priznati, saj so morebitni stroški pravnega svetovanja, sestave in vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje ter pritožbe nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP in ne na dan vložitve prošnje za BPP oziroma po njeni vložitvi, kot to določa citirani drugi odstavek 11. člena ZBPP.