ZID-1 člen 19, 19/1, 19/1-6. ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 22, 54.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za delo - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja - prepoved opravljanja delovnega procesa
Toženka pravilno poudarja, da je določba drugega odstavka 13. člena ZDR-1 kogentne narave, kar pomeni, da pogodbeni stranki ne moreta prosto izbirati pravne opredelitve njunega razmerja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Razmerje, pri katerem so podani zakonsko določeni elementi delovnega razmerja, se po samem zakonu šteje za delovno razmerje. Delo se v takšnem primeru ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, razen če je to posebej zakonsko določeno (kar za obravnavani primer ni). Gre za t.i. načelo prednosti dejstev, po katerem se takšno razmerje po sili zakona šteje za delovno razmerje. Zato ima toženka prav, da volja delavca (s.p.) za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ter njegova (ne)pripravljenost, da sklene pogodbo o zaposlitvi, nista pomembni.
inšpekcijski postopek - izbris hipoteke - predhodni preizkus - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Čeprav je organ pri izdaji inšpekcijskih ukrepov v zvezi z odstranitvijo tožničine stanovanjske hiše odločal kot oblastni organ v upravni zadevi, pa tožnica kot hipotekarna dolžnica in Republika Slovenija kot hipotekarna upnica v sporu o prenehanju hipoteke – za kar gre v konkretnem primeru – nastopata kot enakopravna subjekta v civilnopravnem, tj. upniško-dolžniškem razmerju.
Tožnica tako izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi se dovolil izbris hipoteke – v primeru da organ na izbris hipoteke in izstavitev za to potrebnega zemljiškoknjižnega dovolila ne pristane – ne more doseči preko organa samega, pač pa le z vložitvijo tožbe na za to pristojno sodišče. Na drugi strani pa niti organ nima zakonskih pooblastil, da bi o tožničinem predlogu lahko odločal z upravnim aktom, tj. v upravni zadevi. Nasprotno bi tožničin predlog lahko štel zgolj kot predlog za sporazumno rešitev spora o prenehanju sporne hipoteke na tožničini nepremičnini.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Sklicevanje davčnega organa na smernice, ki jih je v zvezi s vprašanjem središča osebnih interesov zavzelo to sodišče skozi dosedanjo prakso, ne zadostuje kot podlaga za odločitev. V obravnavanem primeru davčni organ ni upošteval in ni raziskal tožnikovih navedb o posebni naravi oziroma o posebnem načinu izvajanja osebnih vezi in stikih, ki jih je imel (oziroma jih ima) tožnik s svojima otrokoma.
Iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, zakaj je bila tožnikova vloga po spornem (pod)merilu kljub temu ocenjena z (zgolj) 8, ne pa z vsemi možnimi (10) točami. Če bi bilo mogoče sklepati, da je razlog za tako oceno v dodatnem zapisu v obrazložitvi ocene, da bi bilo glede na velikost regije smiselno, da bi prijavitelj vključil več občin, med drugim tudi Mestno Občino Ljubljana, pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, kako naj bi bil navedeni zapis povezan s kriteriji za ocenjevanje po spornem merilu oziroma s katerim od kriterijev naj bi bil povezan, kot tudi ne utemeljitev, kako je upoštevanje tega zapisa (oziroma kriterija) konkretno vplivalo na oceno tožnikove vloge po spornem podmerilu (zakaj je bila ta ocenjena z 8, ne pa z več ali manj točkami). Izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na ocenjevanje tožnikove vloge, tako ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Na osnovi opisa znakov kaznivega dejanja organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, temu pa pritrjuje tudi sodišče, da je očitno in že na prvi pogled razvidno, da tožnica nima izgleda za uspeh v navedeni zadevi. Navedeno kaznivo dejanje je namreč mogoče izvršiti le z zavestnim ravnanjem v nasprotju s predpisi, ovadena državna tožilka pa bi tako ravnala, če bi posredovala osebne podatke tretjim osebam, kar bi bilo v nasprotju z določbami ZVOP-1, takšno ravnanje pa prepovedujeta tudi ZKP in ZDT-1.
Ugotovitev, da tožnik ni zaprosil za mednarodno zaščito v državah Evropske unije, ki jih je pred tem prečkal, ne zadostuje za izrečeni ukrep. Dejstvo, da tožnik ni zaprosil za mednarodno zaščito v državah Evropske unije, namreč ne dokazuje utemeljene nevarnosti, da bi tožnik pobegnil iz Republike Slovenije, kar je bistvena okoliščina za odločitev v tem upravnem sporu. Po presoji sodišča je tožnik z vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji izkazal ravno nasprotno.
Upoštevajoč, da je tožnik v prošnji izjavil, da je njegova ciljna država Republika Slovenija, kar potrdi tudi zaslišan na glavni obravnavani v tem upravnem sporu, je po presoji sodišča utemeljevanje toženke, da je tožnik begosumen zaradi izjave iz policijske depeše, katere vsebino sam zanika, premalo in nezadostno za dokazovanje nevarnosti, da bi tožnik iz Republike Slovenije pobegnil.
razlastitev - javna cesta - pogoji za razlastitev - javna korist - izguba gospodarskega pomena
Določbo 19. člena ZJC-B je treba razumeti kot možnost, da občina v predpisanem postopku legalizira nastali protiustavni položaj, ki ga je povzročila z določitvijo tožnikovih nepremičnin za javno cesto. Za pravilno uporabo navedenega člena je treba v postopku ugotoviti, ali je cestni promet po sporni nepremičnini potekal po njej ob uveljavitvi ZJC-B in vložitvi zahteve za razlastitev.
Pri razlagi 99. člena ZUreP-1 je treba izhajati iz vprašanja, ali bi preostale nepremičnine ob razlaščenju izgubile svoj gospodarski pomen, ki je v sedanji rabi teh nepremičnin.
ZDT-1 člen 71d. ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7. EJT člen 17.
evropski delegirani tožilec - imenovanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe
Procesnega položaja, v katerem izda Vlada sklep, da se ne bo seznanila s predlogom DTS glede kandidatov za EDT, 71.d člen ZDT-1 ne ureja. Zato se za takšne akte skladno s 4. členom ZUP smiselno uporablja upravni postopek, kar pomeni, da so táki sklepi Vlade v upravnem sporu podvrženi presoji njihove zakonitosti tako v procesnem kot materialnem pogledu. Zato morajo biti takšni akti obrazloženi, kot to zahteva 214. člen ZUP za upravno odločbo. Če so akti pomanjkljivi in nimajo take vsebine, so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna.
Izpodbijani sklep nima obrazložitve, zaradi česar je bilo v obravnavani zadevi kršeno ustavno načelo o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS). Tožnikoma tudi ni bila dana možnost, da akt izpodbijata s konkretnimi ugovori, s čimer je bila kršena ustavna določba o učinkovitem sodnem varstvu (23. člen Ustave RS) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). S tem v zvezi je treba poudariti, da med strankama ni sporno, da sta se tožnika z razlogi izpodbijanega sklepa seznanila šele s prejemom odgovora na tožbo in da sta nanje lahko sklepala tudi na podlagi sporočil za javnost. Vendar pa tožena stranka na tak način ne more odpraviti pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pomanjkljiva obrazložitev - napačna uporaba materialnega prava
V določilih ZBPP ni podlage za stališče, češ da se skladno s tar. št. 4/1 OT posebna nagrada za zastopanje v postopku mediacije prizna zgolj v primeru, oziroma pod pogojem, če ne pride do sklenitve sodne poravnave, ter posledično zavrnitvijo priznanja oziroma plačila izvedenih in obračunanih storitev tožnika na dveh mediacijskih srečanjih v zvezi s pravnim svetovanjem in zastopanjem upravičenca v mediacijskem postopku, vezanim na pravdni postopek.
ZUS-1 člen 52. ZCes-1 člen 78, 78/2, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
ukrep inšpektorja - nedovoljeno oglaševanje - soglasje - revizija - glavna obravnava - retroaktivnost - napačna uporaba materialnega prava - novi dokazi
ZCes-1 je začel veljati 1. 4. 2011, uporabljati pa se je začel 1. 7. 2011 (134. člen ZCes-1), pred tem pa je veljal ZJC. Oglaševalni panoji so bili postavljeni še v času veljavnosti ZJC. Prvostopenjski organ je ukrepe izrekel na podlagi 118. člena ZCes-1. S tem je reklamne panoje, nesporno postavljene v času veljavnosti ZJC, presojal ob uporabi določb ZCes-1 in na njegovi podlagi izrekel inšpekcijske ukrepe, pri tem pa je po presoji sodišča materialno pravo napačno uporabil.
Prvostopenjski organ je sicer preverjal, ali je tožeča stranka izpolnjevala pogoje za postavitev objektov tudi glede na tedaj veljavni predpis, to je ZJC, vendar pa je treba upoštevati, da je bil inšpekcijski postopek uveden na podlagi 112. člena ZCes-1, kar izrecno izhaja iz uvoda in obrazložitve izpodbijane odločbe. 112. člen ZCes-1 pa daje pristojnost inšpekcijskemu organu, da izvaja nadzor nad izvajanjem tega zakona (torej ZCes-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Torej glede na uvod in obrazložitev odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno, oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
ZIUPDV člen 8, 8/1, 8/9. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
Rok iz prvega odstavka 8. člena ZIUPDV je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Gre torej za materialni rok. Zakon ne določa, da se ta rok upošteva le na ugovor, zato gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude.
telekomunikacije - postopek nadzora - telefonsko naročniško razmerje - plačilo opravljenih storitev - gostovanje v tujini - ničnost odločbe
Izrek izpodbijane odločbe je sicer res nedoločen, vendar pa ne vsebuje takšnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki jih z nobenim pravnim sredstvom ni mogoče popraviti in uskladiti z zakonom.
razrešitev članov nadzornega sveta - upravni akt - pomanjkljivo obrazložena odločba - spor polne jurisdikcije - začasna odredba
Oba izpodbijana sklepa sta popolnoma brez kakršnekoli obrazložitve, torej brez navedb dejanskega stanja, čeprav bi bile te za presojo njune zakonitosti nujne. Gre za očitno absolutno bistveno pomanjkljivost obeh izpodbijanih upravnih aktov.
notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - strokovna usposobljenost - ocena strokovne komisije - osebni razgovor
Komisija je v oceni zajela tako ustni razgovor kandidatov (odgovore na vprašanja) kot tudi listine, ki so jih kandidati priložili k vlogam. Navedeno izhaja tudi iz zapisnika komisije, iz katerega izhaja, da je komisija opravila izbirni postopek s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz h kandidaturam priložene in po uradni dolžnosti pridobljene dokumentacije ter z izvedbo ustnih razgovorov. Komisija je torej preverjala strokovno usposobljenost kandidatov tako na podlagi listinske dokumentacije kot tudi z ustnim razgovorom, katerega namen je bil rangiranje enako ustrezno strokovno usposobljenih kandidatov na podlagi doseženega števila točk. Tako kot preizkus strokovne usposobljenosti z ustnim razgovorom, je tudi ovrednotenje listinske dokumentacije del ocene izbirne komisije.
Glede na to, da sta bili obe kandidatki po oceni strokovne usposobljenosti za opravljanje notariata izenačeni, je bil minister v okviru dodatnega ustnega razgovora z obema enako usposobljenima kandidatkama upravičen izbrati. V pristojnosti ministra je namreč izbira, da med enako strokovno usposobljenimi oziroma enako ocenjenimi kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica. Zato je tak razgovor namenjen zgolj predstavitvi pogledov in stališč kandidatov glede določenih vprašanj povezanih z delom notarja oziroma notariata in ne preverjanju strokovne usposobljenosti. Pri tem ne gre za ponovno preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov, temveč za nek splošen celosten vtis o kandidatu. Pri odločitvi o izbiri kandidata po 10.a členu ZN gre za izbirno pravico ministra, ki ni omejena ali vezana na mnenje Notarske zbornice Slovenije ali komisije.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - zaključne ugotovitve KPK - župan - odvetniške storitve - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Ravnanje odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, ki zasebno pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo, ki v istem času opravlja storitve za ta subjekt javnega sektorja, predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pričakovano integriteto funkcije ali službe po ZIntPK. Za obstoj oziroma nastanek realnega korupcijskega tveganja, ki se očita tožniku, torej po omenjenem načelnem mnenju zadošča zasebno pooblastilo odvetniku, ki v istem času opravlja storitve za subjekt javnega sektorja, v konkretnem primeru za Občino.
obnovljivi viri energije - javna korist - zavrženje - pravna korist za vodenje postopka - odprava odločbe
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t.i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1. Eden izmed pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), če te niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1). Ker je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu odpravljena in zato nima več pravnih posledic, ne more več posegati v pravno korist tožnika.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi
Na sam obstoj ovir po drugem odstavku 32. člena ZDen ne morejo vplivati niti, kot zatrjujeta tožnika, pravnomočne odločitve pristojnih sodišč o ničnosti sklenjenih pravnih poslov. Upoštevanje specialne materialne določbe drugega odstavka 32. člena ZDen je namreč v denacionalizacijskem postopku zavezujoče. Zato sklicevanje tožnikov na 88. člen ZDen in s tem v zvezi na pravnomočne odločitve pristojnih sodišč o ničnosti sklenjenih pravnih poslov ne more vplivati na odločitev v tej zadevi, saj je kot rečeno organ ugotovil obstoj ovire po drugem odstavku 32. člena ZDen (in ne po 16. členu tega zakona).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - preiskovalna dejanja - začetek kazenskega postopka
Tožnik je v obravnavani zadevi zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva, saj obtožni akt še ni bil vložen. Zadeva pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem se nahaja še v fazi izvedbe posameznih preiskovalnih dejanj in še ni predmet kazenskega postopka. Kazenski postopek še ni bil uveden, zato tudi ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP in se pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje.
Odredba je bila izdana družbi A. S.a.r.l. (in ne tožniku), ker je ta postala neupravičeni imetnik kvalificiranega deleža v družbi B d.d. S sporno četrto točko odredbe se tožena stranka obrača na neupravičenega imetnika kvalificiranega deleža, torej na družbo A. S.a.r.l., in odreja javno objavo družbine (in ne tožnikove) identitete ter kršitve.
upravni postopek - rejniška dejavnost - odvzem dovoljenja - vpogled v spis - stranski udeleženec - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve - pravni interes
Materialnopravni položaj, ki je relevanten v obravnavani zadevi, je tožničina starševska skrb za varstvo sinovih koristi, v izvrševanju katere želi vpogledati v dokumentacijo, ki je nastala v zvezi s pobudo, in presodi, ali je morebiti potrebno varstvo otrokove koristi zavarovati v drugih pravnih postopkih.