Ugotovitev, da tožnik ni zaprosil za mednarodno zaščito v državah Evropske unije, ki jih je pred tem prečkal, ne zadostuje za izrečeni ukrep. Dejstvo, da tožnik ni zaprosil za mednarodno zaščito v državah Evropske unije, namreč ne dokazuje utemeljene nevarnosti, da bi tožnik pobegnil iz Republike Slovenije, kar je bistvena okoliščina za odločitev v tem upravnem sporu. Po presoji sodišča je tožnik z vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji izkazal ravno nasprotno.
Upoštevajoč, da je tožnik v prošnji izjavil, da je njegova ciljna država Republika Slovenija, kar potrdi tudi zaslišan na glavni obravnavani v tem upravnem sporu, je po presoji sodišča utemeljevanje toženke, da je tožnik begosumen zaradi izjave iz policijske depeše, katere vsebino sam zanika, premalo in nezadostno za dokazovanje nevarnosti, da bi tožnik iz Republike Slovenije pobegnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Na osnovi opisa znakov kaznivega dejanja organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, temu pa pritrjuje tudi sodišče, da je očitno in že na prvi pogled razvidno, da tožnica nima izgleda za uspeh v navedeni zadevi. Navedeno kaznivo dejanje je namreč mogoče izvršiti le z zavestnim ravnanjem v nasprotju s predpisi, ovadena državna tožilka pa bi tako ravnala, če bi posredovala osebne podatke tretjim osebam, kar bi bilo v nasprotju z določbami ZVOP-1, takšno ravnanje pa prepovedujeta tudi ZKP in ZDT-1.
Iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, zakaj je bila tožnikova vloga po spornem (pod)merilu kljub temu ocenjena z (zgolj) 8, ne pa z vsemi možnimi (10) točami. Če bi bilo mogoče sklepati, da je razlog za tako oceno v dodatnem zapisu v obrazložitvi ocene, da bi bilo glede na velikost regije smiselno, da bi prijavitelj vključil več občin, med drugim tudi Mestno Občino Ljubljana, pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, kako naj bi bil navedeni zapis povezan s kriteriji za ocenjevanje po spornem merilu oziroma s katerim od kriterijev naj bi bil povezan, kot tudi ne utemeljitev, kako je upoštevanje tega zapisa (oziroma kriterija) konkretno vplivalo na oceno tožnikove vloge po spornem podmerilu (zakaj je bila ta ocenjena z 8, ne pa z več ali manj točkami). Izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na ocenjevanje tožnikove vloge, tako ni mogoče preizkusiti.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Sklicevanje davčnega organa na smernice, ki jih je v zvezi s vprašanjem središča osebnih interesov zavzelo to sodišče skozi dosedanjo prakso, ne zadostuje kot podlaga za odločitev. V obravnavanem primeru davčni organ ni upošteval in ni raziskal tožnikovih navedb o posebni naravi oziroma o posebnem načinu izvajanja osebnih vezi in stikih, ki jih je imel (oziroma jih ima) tožnik s svojima otrokoma.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Že iz tožbenih navedb je razvidno, da je bila tožniku izpodbijana odločba vročena 22. 6. 2021, enako izhaja tudi iz vročilnice v upravnem spisu. To pomeni, da se je 15-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 7. 7. 2021 (drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu). Sodišče ugotavlja, da je bila obravnavana tožba oddana priporočeno na pošti 12. 7. 2021. Glede na navedeno je tožnik tožbo vložil prepozno, tj. po poteku 15 dnevnega roka iz prvega odstavka 70. člena ZMZ-1.
Vsa relevantna dejstva za ugotovitev pravočasnosti tožbe v obravnavani zadevi izhajajo že iz samih tožbenih navedb, zato bi se tožnik, ki ga zastopa odvetnik, moral zavedati, da je njegova tožba prepozna. Sodišče predhodno tožnika s temi ugotovitvami tudi ni bilo dolžno seznanjati, saj ne gre za to, da bi sodišče določena dejstva, ki so pomembna za presojo pravočasnosti tožbe, ugotovilo šele na podlagi odgovora na tožbo oziroma bi bila ta v nasprotju z izrecnimi tožbenimi navedbami, poleg tega pa je tožnika na navedeno pomanjkljivost opozorila tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo.
inšpekcijski postopek - izbris hipoteke - predhodni preizkus - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Čeprav je organ pri izdaji inšpekcijskih ukrepov v zvezi z odstranitvijo tožničine stanovanjske hiše odločal kot oblastni organ v upravni zadevi, pa tožnica kot hipotekarna dolžnica in Republika Slovenija kot hipotekarna upnica v sporu o prenehanju hipoteke – za kar gre v konkretnem primeru – nastopata kot enakopravna subjekta v civilnopravnem, tj. upniško-dolžniškem razmerju.
Tožnica tako izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi se dovolil izbris hipoteke – v primeru da organ na izbris hipoteke in izstavitev za to potrebnega zemljiškoknjižnega dovolila ne pristane – ne more doseči preko organa samega, pač pa le z vložitvijo tožbe na za to pristojno sodišče. Na drugi strani pa niti organ nima zakonskih pooblastil, da bi o tožničinem predlogu lahko odločal z upravnim aktom, tj. v upravni zadevi. Nasprotno bi tožničin predlog lahko štel zgolj kot predlog za sporazumno rešitev spora o prenehanju sporne hipoteke na tožničini nepremičnini.
Drži, da zakon loči pojma objekt in prizidava ter ju zato ni možno enačiti, vendar pa po oceni sodišča ni logično (in bi bilo tudi v nasprotju z opisanim namenom določbe), da bi zakonodajalec zgoraj opredeljeno možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)).
telekomunikacije - postopek nadzora - telefonsko naročniško razmerje - plačilo opravljenih storitev - gostovanje v tujini - ničnost odločbe
Izrek izpodbijane odločbe je sicer res nedoločen, vendar pa ne vsebuje takšnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki jih z nobenim pravnim sredstvom ni mogoče popraviti in uskladiti z zakonom.
ZUS-1 člen 52. ZCes-1 člen 78, 78/2, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
ukrep inšpektorja - nedovoljeno oglaševanje - soglasje - revizija - glavna obravnava - retroaktivnost - napačna uporaba materialnega prava - novi dokazi
ZCes-1 je začel veljati 1. 4. 2011, uporabljati pa se je začel 1. 7. 2011 (134. člen ZCes-1), pred tem pa je veljal ZJC. Oglaševalni panoji so bili postavljeni še v času veljavnosti ZJC. Prvostopenjski organ je ukrepe izrekel na podlagi 118. člena ZCes-1. S tem je reklamne panoje, nesporno postavljene v času veljavnosti ZJC, presojal ob uporabi določb ZCes-1 in na njegovi podlagi izrekel inšpekcijske ukrepe, pri tem pa je po presoji sodišča materialno pravo napačno uporabil.
Prvostopenjski organ je sicer preverjal, ali je tožeča stranka izpolnjevala pogoje za postavitev objektov tudi glede na tedaj veljavni predpis, to je ZJC, vendar pa je treba upoštevati, da je bil inšpekcijski postopek uveden na podlagi 112. člena ZCes-1, kar izrecno izhaja iz uvoda in obrazložitve izpodbijane odločbe. 112. člen ZCes-1 pa daje pristojnost inšpekcijskemu organu, da izvaja nadzor nad izvajanjem tega zakona (torej ZCes-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Torej glede na uvod in obrazložitev odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno, oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
ZIUPDV člen 8, 8/1, 8/9. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
Rok iz prvega odstavka 8. člena ZIUPDV je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Gre torej za materialni rok. Zakon ne določa, da se ta rok upošteva le na ugovor, zato gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pomanjkljiva obrazložitev - napačna uporaba materialnega prava
V določilih ZBPP ni podlage za stališče, češ da se skladno s tar. št. 4/1 OT posebna nagrada za zastopanje v postopku mediacije prizna zgolj v primeru, oziroma pod pogojem, če ne pride do sklenitve sodne poravnave, ter posledično zavrnitvijo priznanja oziroma plačila izvedenih in obračunanih storitev tožnika na dveh mediacijskih srečanjih v zvezi s pravnim svetovanjem in zastopanjem upravičenca v mediacijskem postopku, vezanim na pravdni postopek.
ZDT-1 člen 71d. ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7. EJT člen 17.
evropski delegirani tožilec - imenovanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe
Procesnega položaja, v katerem izda Vlada sklep, da se ne bo seznanila s predlogom DTS glede kandidatov za EDT, 71.d člen ZDT-1 ne ureja. Zato se za takšne akte skladno s 4. členom ZUP smiselno uporablja upravni postopek, kar pomeni, da so táki sklepi Vlade v upravnem sporu podvrženi presoji njihove zakonitosti tako v procesnem kot materialnem pogledu. Zato morajo biti takšni akti obrazloženi, kot to zahteva 214. člen ZUP za upravno odločbo. Če so akti pomanjkljivi in nimajo take vsebine, so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna.
Izpodbijani sklep nima obrazložitve, zaradi česar je bilo v obravnavani zadevi kršeno ustavno načelo o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS). Tožnikoma tudi ni bila dana možnost, da akt izpodbijata s konkretnimi ugovori, s čimer je bila kršena ustavna določba o učinkovitem sodnem varstvu (23. člen Ustave RS) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). S tem v zvezi je treba poudariti, da med strankama ni sporno, da sta se tožnika z razlogi izpodbijanega sklepa seznanila šele s prejemom odgovora na tožbo in da sta nanje lahko sklepala tudi na podlagi sporočil za javnost. Vendar pa tožena stranka na tak način ne more odpraviti pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa.
notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - strokovna usposobljenost - ocena strokovne komisije - osebni razgovor
Komisija je v oceni zajela tako ustni razgovor kandidatov (odgovore na vprašanja) kot tudi listine, ki so jih kandidati priložili k vlogam. Navedeno izhaja tudi iz zapisnika komisije, iz katerega izhaja, da je komisija opravila izbirni postopek s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz h kandidaturam priložene in po uradni dolžnosti pridobljene dokumentacije ter z izvedbo ustnih razgovorov. Komisija je torej preverjala strokovno usposobljenost kandidatov tako na podlagi listinske dokumentacije kot tudi z ustnim razgovorom, katerega namen je bil rangiranje enako ustrezno strokovno usposobljenih kandidatov na podlagi doseženega števila točk. Tako kot preizkus strokovne usposobljenosti z ustnim razgovorom, je tudi ovrednotenje listinske dokumentacije del ocene izbirne komisije.
Glede na to, da sta bili obe kandidatki po oceni strokovne usposobljenosti za opravljanje notariata izenačeni, je bil minister v okviru dodatnega ustnega razgovora z obema enako usposobljenima kandidatkama upravičen izbrati. V pristojnosti ministra je namreč izbira, da med enako strokovno usposobljenimi oziroma enako ocenjenimi kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica. Zato je tak razgovor namenjen zgolj predstavitvi pogledov in stališč kandidatov glede določenih vprašanj povezanih z delom notarja oziroma notariata in ne preverjanju strokovne usposobljenosti. Pri tem ne gre za ponovno preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov, temveč za nek splošen celosten vtis o kandidatu. Pri odločitvi o izbiri kandidata po 10.a členu ZN gre za izbirno pravico ministra, ki ni omejena ali vezana na mnenje Notarske zbornice Slovenije ali komisije.
razrešitev članov nadzornega sveta - upravni akt - pomanjkljivo obrazložena odločba - spor polne jurisdikcije - začasna odredba
Oba izpodbijana sklepa sta popolnoma brez kakršnekoli obrazložitve, torej brez navedb dejanskega stanja, čeprav bi bile te za presojo njune zakonitosti nujne. Gre za očitno absolutno bistveno pomanjkljivost obeh izpodbijanih upravnih aktov.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - rok za vložitev vloge - prepozna vloga
Pravočasna je le tista vloga, ki je podana v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo ter je hkrati v primeru podaljšanja ukrepa podana najkasneje do 30. 6. 2021, kar za obravnavani primer pomeni, da je bila tožnikova vloga prepozna, saj je bila podana po izteku osemdnevnega roka od napotitve delavca na začasno čakanje na delo iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 45. člena ZDUOP.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - namen ukrepa - obrazložitev odločbe
Zavrnitve pravice do dodelitve subvencije ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 11. člen ZIUOOPE (ki pojasnjuje le kakšen je namen ukrepa), vsekakor pa ne z zaključkom, da bi tožnik ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi moral vedeti, da delavcu ne more zagotoviti dela za polni delovni čas. Podlage za takšno odločitev v določbi 11. člena ZIUOOPE ni, morebitne druge podlage za sprejeto odločitev pa toženka ni navedla.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 50. ZUP člen 260, 260-1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-2. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 24.
pomoč mladim kmetom - obnova postopka - razlogi za obnovitev postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnica v bistvu uveljavlja, da se je z odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo dejstev, kar je bilo podlaga za to, da je bilo v upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev (prim. sodbo Vrhovnega sodišča 559/99), zato tudi odločba (in sodba), iz katerih takšna interpretacija izhaja, nista nov dokaz.
Odredba je bila izdana družbi A. S.a.r.l. (in ne tožniku), ker je ta postala neupravičeni imetnik kvalificiranega deleža v družbi B d.d. S sporno četrto točko odredbe se tožena stranka obrača na neupravičenega imetnika kvalificiranega deleža, torej na družbo A. S.a.r.l., in odreja javno objavo družbine (in ne tožnikove) identitete ter kršitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - preiskovalna dejanja - začetek kazenskega postopka
Tožnik je v obravnavani zadevi zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva, saj obtožni akt še ni bil vložen. Zadeva pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem se nahaja še v fazi izvedbe posameznih preiskovalnih dejanj in še ni predmet kazenskega postopka. Kazenski postopek še ni bil uveden, zato tudi ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP in se pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - zaključne ugotovitve KPK - župan - odvetniške storitve - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Ravnanje odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, ki zasebno pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo, ki v istem času opravlja storitve za ta subjekt javnega sektorja, predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pričakovano integriteto funkcije ali službe po ZIntPK. Za obstoj oziroma nastanek realnega korupcijskega tveganja, ki se očita tožniku, torej po omenjenem načelnem mnenju zadošča zasebno pooblastilo odvetniku, ki v istem času opravlja storitve za subjekt javnega sektorja, v konkretnem primeru za Občino.