pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - verjetni zgled za uspeh
Tožnik bi moral dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. To po presoji sodišča pomeni, da bi moral že v upravnem postopku določno pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba obnoviti postopek v zadevi I U 370/2015, da bi tožena stranka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh. Sodišče zgolj ugotavlja, da tožnik relevantnih dejstev ni navajal niti v tožbi.
EZ-1 člen 413. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57. ZUP člen 214.
sistemski operater distribucijskega omrežja - pogodba o dobavi električne energije - neupravičen odjem električne energije - spor med operaterjem in uporabnikom - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odloličtev glede pravilnosti obračuna neupravičenega odjema električne energije ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, saj nima sestavin, predpisanih v 214. členu ZUP. Zgolj obrazložitev izpodbijane odločbe s citiranjem relevantnih določil Splošnih pogojev z dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije ne zadošča.
ZDDD člen 2, 2/1, 2/3. ZDoh-2 člen 105. ZUP člen 214, 237, 237/2.
davek na dediščine in darila - darilo - dohodek - dohodnina - darilni namen - obrazloženost odločbe - presoja dokazov - uporaba materialnega prava
Davčni organ je v postopku ugotovil, da je tožnica pridobila kot darilo premično premoženje - denarna sredstva, ki se obdavčijo po določilih ZDoh-2, zato se postopek odmere davka od prejetega darila ustavi, napovedani prejemek pa se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Po določbi 2. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 se med druge dohodke vključujejo tudi darila. Iz predhodno navedenega izhaja, da se prvostopenjski davčni organ strinja z opredelitvijo obravnavanega prejemka tožnice kot darila, ki ga je izplačala iz svojih sredstev citirana fundacija kot tuja pravna oseba zasebnega prava. Če pa gre v obravnavani zadevi za darilo, kot ga opredeljuje Obligacijski zakonik, pa za obdavčenje daril v takem primeru prvenstveno veljajo določbe ZDDD.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/3, 78, 78/1, 81, 81/2, 85. ZUP člen 214.
tujci - omejitev gibanja tujcu - odstranitev tujca iz države - direktiva o vračanju - nastanitev v centru za tujce - neobrazložena odločba - obrazložitev brez bistvenih razlogov za odločitev
Toženka je v izrek izpodbijane odločbe zajela obširno navedbo dejanskih okoliščin, ki sicer lahko pomenijo dejansko stanje, torej dejansko podlago za odločanje v zadevi, ne sodi pa to v sam izrek kot tisti del upravne odločbe, ki postane dokončen in pravnomočen. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni jasno razvidno, kateri razlog je bil podlaga za odreditev omejitve gibanja tožniku v konkretnem primeru.
ZZDej-K člen 41, 41/1. URS člen 14, 33, 49, 69, 74, 155.
koncesija - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - prepoved retroaktivnosti - odločitev ustavnega sodišča
Sodišče ne more slediti tožbenim ugovorom o kršitvi 155. oziroma 2. člena Ustave RS, saj je bilo s strani Ustavnega sodišča presojeno, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K ustavnopravno skladna. Ker je že Ustavno sodišče pojasnilo, da gre za trajajoče pravno razmerje in njegova sprememba ne učinkuje za nazaj, pa je s tem ovržen tudi tožničin očitek o kršitvi 158. člena Ustave. Ker ne gre za poseg v pravne položaje, ki bi bili zaključeni v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta, do posega v razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo, ni prišlo.
Sodišče se tudi ne strinja s tožnico, da je kršen 14. člen Ustave, ker so zdravniki koncesionarji obravnavani drugače kot lekarnarji koncesionarji. Po četrtem odstavku 39. člena ZLD-1 se koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti lahko podeli za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od 15 in ne daljše od 30 let, pri čemer se pri določanju dolžine trajanja obdobja, za katero se podeli koncesija, upoštevajo merila iz drugega odstavka 8. člena tega zakona. Merila iz drugega odstavka 8. člena ZLD-1 so popolnoma druga, kot je po drugem odstavku 42. člena ZZDej merilo za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe. Zato oba koncesionarja nista v enakem oziroma primerljivem položaju in tako v smislu 14. člena Ustave nista neenakopravno obravnavana.
Tožnici sporna določba po izteku koncesije ne preprečuje nadaljnjega opravljanja njene dejavnosti. Ne zgolj zato, ker je tožnica pravna oseba in kot taka ni nosilec osebnostnih pravic, med katere sodi svoboda dela, ampak tudi zato, ker bodo pri njej zaposleni oziroma na drug način angažirani zdravniki in medicinsko ter administrativno osebje še vedno lahko svobodno opravljali svoj poklic, saj prenehanje koncesijske dejavnosti v pridobljene pogoje za opravljanje poklica ne posega in jim ga ne onemogoča. Poseže lahko le v možnost opravljanja dela pri istem delodajalcu, kar pa ni pravica, ki jo varuje svoboda dela. Če ne bo pogojev za podaljšanje koncesije in se tožnica ne bo odločila, da bo svojo dejavnost opravljala izključno za samoplačnike, bo to pomenilo, da si bodo morali pri njej zaposleni delo oziroma zaposlitev poiskati drugje. Svobode dela (49. člen Ustave) in svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave) ni mogoče razumeti tako, da bi posameznim subjektom morala zagotavljati določeno delo oziroma dejavnost in še manj delo pri istem delodajalcu.
Tožena stranka v obrazložitvi sprejemljivosti vplivov izvedbe plana ni navedla predpisov, na katere opira svojo odločitev, temveč je le na splošno navedla, da je s presojo ugotovila, da je stopnja pozidanosti prevelika oziroma neustrezna in bi imela bistven škodljiv vpliv na krajinske značilnosti območja z ohranjenimi jasami v gozdnem prostoru in na habitatne tipe ter na življenjski prostor velikih zveri. Pri tem se le na splošno sklicuje na prostorski akt občine ter navaja, da je območje sklenjen življenjski prostor velikih zveri, pri čemer ne navaja podlag za tako ugotovitev.
V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu.
V konkretnem primeru iz odgovora na tožbo izhaja, da tožeča stranka zoper izpodbijani sklep pritožbe ni vložila, kar pomeni, da tožba tožeče stranke zoper izpodbijani sklep v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1 ni dopustna.
ZŠpo-1 člen 26, 26/2. Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (2017) člen 24, 24/2.
Sodišče sledi tožnici, da Pogodba ne definira pojma „primarne ureditve steze“, vendar ugotavlja, da toženka v izpodbijanem sklepu tega izraza ni uporabila, temveč je navedla, da je treba dela iz prijavljenega programa šteti za naknadne posege v smislu 12. člena Pogodbe, zato soglasje lastnika ni podano. Vendar pa v izpodbijanem sklepu ni obrazložila, zakaj dela iz prijavljenega programa spadajo pod naknadna dela, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti.
ZUOPP-1 člen 36, 37, 52. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4.
otroci s posebnimi potrebami - usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Individualizirani program po svoji vsebini ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, pač pa izvedbeni akt strokovne narave, s katerim se določi organizacija in izvedba dodatne strokovne pomoči otroku s posebnimi potrebami. Pri njegovem sprejemu vzgojno-izobraževalni zavod ne nastopa v oblastveni vlogi, pač pa v vlogi strokovnega organa, ki je z individualiziranim programom dolžan pripraviti strokovno podlago za uresničitev pravic, ki jih otroku s posebnimi potrebami priznava odločba o usmeritvi.
Ker individualizirani program po svoji vsebini ni posamični oblastni akt ali dejanje organov oblasti, tožeča stranka varstva svojih pravic ne more uveljavljati niti v okviru subsidiarnega upravnega spora po 4. členu ZUS-1.
Predlog za izločitev in izvedbo dokazov je tako tesno povezan s predobravnavnim narokom, za katerega je bila prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč, da ni videti podlage niti razumnega razloga, da bi prosilec z že odobreno brezplačno pravno pomočjo za pravno svetovanje in zastopanje na tem naroku moral zaprositi še za brezplačno pravno pomoč za opravo posameznega procesnega dejanja, ki je po samem zakonu del tega naroka.
ZEKom-1 člen 45, 45/6, 47, 47/2, 49, 51, 192, 192/1. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4.
dodelitev radijske frekvence - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - javna dražba - plačilo nadomestila za uporabo - tožba v upravnem sporu - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da je stranka z interesom sicer res že opravila plačilo nadomestila za uporabo omejene naravne dobrine, vendar ne glede na to sodišče meni, da izpodbijani sklep ne predstavlja dokončnega upravnega akta po 49. členu ZEKom-1, saj agencija (toženka) z izpodbijanim sklepom (še) ni po vsebini odločila o sami pravici – torej o dodelitvi RF stranki z interesom in s tem o pridobitvi pravice do njihove uporabe.
Da bi bilo o dodelitvi RF, to je o pravici uporabe RF, odločeno že pred ODRF z izpodbijanim sklepom, pa ne izhaja niti iz določbe devetega odstavka 45. člena ZEKom-1, kot to zmotno uveljavlja tožnik. Po tej določbi se šteje, da so bili na javnem razpisu izbrani dražitelj ali dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli in v predpisanem roku plačali plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine iz drugega odstavka 47. člena tega zakona. Ne drži, da se po navedeni določbi ex lege šteje, da so RF dražiteljem dodeljene pod odložnim pogojem plačila nadomestila. Ta določba namreč pomeni zgolj materialno podlago za odločitev o pravici z ODRF, v kateri se skladno z določbami 51. in 52. člena ZEKom-1 opredelijo tudi drugi pogoji pravice do uporabe radijskih frekvenc.
ZVO-1 člen 157, 157-1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18.
inšpekcijski ukrep - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - okoljevarstveno dovoljenje
Četrti odstavek 18. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa, da morata način oddaje in prevzema odpadne embalaže družba za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalec javne službe urediti s posebno pogodbo. S to pogodbo se torej uredi le način oddaje in prevzema odpadne embalaže ter morebitni obseg (količina) odpadne embalaže, ki so jo družbe za ravnanje z odpadno embalažo dolžne prevzeti v nadaljnjo predelavo, ne pa tudi način postopanja z odpadki, ki jih tožeča stranka prevzame v obdelavo preden te odpadke odda v nadaljnjo predelavo. Načina ravnanja z odpadno embalažo, potem ko jo je tožnica že prevzela v svoj center, ni mogoče urediti s pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo in ga tudi nobena od predloženih pogodb ne ureja, pač pa je navedeno določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.
ZZavar-1 člen 7, 7/1, 561, 561/3, 561/3-2. ZPIZ-2 člen 330, 330/1. ZZavar-1A člen 106.
zavarovalništvo - dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - pogoji za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar - jezikovna, sistemska in namenska razlaga
Sodišče po pregledu ureditve v ZZavar-1 in ZPIZ-2 pritrjuje toženi stranki, da pokojninska družba ne opravlja in ne sme opravljati dejavnosti opravljanja zavarovalnih poslov, temveč v skladu z drugim odstavkom 330. člena ZPIZ-2 opravlja posle upravljanja pokojninskega sklada in storitev izplačevanja pokojninske rente. Zgolj podobnost glede vsebine ter načina poslovanja pokojninske družbe in zavarovalnice tako še ne pomeni, da je tožeča stranka z zaposlitvijo v pokojninski družbi pridobila izkušnje s področja zavarovalnih poslov, kot jih v 7. členu opredeljuje ZZavar-1.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 79, 79/1, 80. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 4, 4/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - izgradnja nove komunalne opreme - pogoji za odmero komunalnega prispevka - priključitev na javno kanalizacijo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Tožnik je že v upravnem postopku navajal, da je bil njegov objekt že pred izgradnjo kanalizacijskega omrežja v letu 2014 priključen na javno kanalizacijsko omrežje, kar je zatrjeval z obstojem takega omrežja na območju njegove nepremičnine in dokazoval z lokacijsko informacijo z dne 1. 6. 1976 in soglasjem za priključek kanalizacije z dne 1. 6. 1976.
Ker se je toženka pomanjkljivo opredelila do tožnikovih navedb in listinskih dokazov ter v posledici tega ni ugotavljala, ali je bil na območju tožnikove nepremičnine dejansko že izveden kakšen kanalizacijski vod in ali je bil tak vod del javne komunalne infrastrukture, je nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZIUOOPE člen 30, 30/2, 30/6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - nadomestilo plač - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - pogoji za priznanje pravice - neporavnane obveznosti - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena pravna podlaga za vsebinsko odločitev niti ni konkretnih navedb, za katero obdobje tožnica ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, za katero obdobje in kdaj tožnica ni imela oddanih obračunov davčnih odtegljajev za dohodek iz delovnega razmerja, prav tako kateri obrazec, za kateri mesec in leto ni bil oddan, kakor tudi ne, za katere delavce je bila podana vloga za uveljavljanje pravice do povračila izplačil nadomestil plač delavcem. Obrazložitev izpodbijanega sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke, mora vsebovati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba
Ker je odgovor na tožbo pravica in ne dolžnost, odločitev toženke, da je ne bo izkoristila, ne more imeti posledic v smislu izdaje zamudne sodbe.
Toženka je v okviru odločanja o prošnji dejansko izvedla presojo pravilnosti in zakonitosti sklepov tega sodišča, I U 969/2021-6 z dne 24. 6. 2021 ter I U 978/2021-11 z dne 5. 7. 2021, izključno na svojo presojo, da sta ta sklepa pravilna (13. točka obrazložitve izpodbijane odločbe), pa je uprla tudi svojo odločitev o očitni neutemeljenosti tožnikove prošnje. Toženka je v postopku odločanja o BPP tako prevzela vlogo, ki bi jo imelo v primeru vložitve pritožbe instančno sodišče (Vrhovno sodišče), s tem pa je po presoji sodišča presegla okvire ocene „očitne nerazumnosti“, ki jo je upravičena izvesti na podlagi prve alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.
ZIL-1 nima posebnih določb o vodenju ugotovitvenega postopka, zato je organ dolžan uporabljati določbe ZUP.
V izjasnitvi je tožnik predlagal dokaze, s katerimi je izpodbijal ugotovitve urada, da prijavljene znamke ni mogoče registrirati in s katerimi je utemeljeval nasprotno, zadostno distinktivnost prijavljene znamke, torej nepodanost razlogov po določbah točk b) in c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1. Urad RS za intelektualno lastnino bi se do predlaganih dokazov moral opredeliti in jih vsebinsko presoditi, pa se ni.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - neporavnane obveznosti - bistvena kršitev določb upravnega postopka - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče je presojalo odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Pravna podlaga za vsebinsko odločitev v izpodbijanem aktu ni navedena. V obrazložitvi odločbe drugostopenjskega organa so sicer povzeti pogoji za uveljavitev pravice, ki so vezani na dan vložitve vloge, pri tem pa njihovo neizpolnjevanje drugostopenjski organ ugotavlja na datum, ki ni datum oddaje vloge. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - zapuščinski postopek - ugoditev tožbi
Do BPP ni upravičena vsaka prava neuka stranka, ki izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, ampak je do nje upravičen prosilec le v primeru, ko je za to izpolnjen tudi vsebinski pogoj, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Predpostavka je, da gre za zadevo, v kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. To velja tudi za zapuščinske postopke.
Kot izhaja iz določb ZBPP, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP (tudi tako, da še ne dodeli zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, dokler niso izpolnjeni procesni pogoji za tak postopek oziroma za vlaganje pravnih sredstev na drugi stopnji). Vendar pa mora uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.