davek od dobička iz kapitala - prodaja lastnih poslovnih deležev - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - primerljiva tržna cena ob odsvojitvi - vnaprejšnja dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Vrednost kapitala ob odsvojitvi, razvidna iz prodajnih pogodb, ni ustrezala vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve. Na podlagi prvega odstavka 99. člena ZDoh-2 se v takšnem primeru za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi. Navedena določba ZDoh-2 predstavlja pravno podlago za določitev vrednosti kapitala ob odsvojitvi, ki se upošteva v postopku odmere davka od dobička iz kapitala. V obravnavanem primeru pa davčni organ primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi ni ugotavljal, kot to izhaja iz določbe 99. člena ZDoh-2, pa bi jo moral, s čimer je napačno uporabil materialno pravo.
varstvo živali - rjavi medved - časovna veljavnost odločbe - odprava odločbe, ki ji je prenehala veljavnost - izpodbojna tožba - tožba na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta - pravni interes za tožbo - časovna omejenost ukrepa - zavrženje tožbe
Tožnika sta ob vložitvi tožb izkazala pravni interes za njuno vložitev, saj sta društvi, ki skrbita za zaščito živali, okolja in narave, ter sta nevladni organizaciji s statusom društva, ki delujeta v javnem interesu na področju ohranjanja narave in sta z izpodbijanjem akta ob vložitvi tožbe delovali z namenom ohranitve biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
Izreka izpodbijanega akta izhaja, da je odstrel navedenega števila medvedov veljal do 30. septembra 2020. Po preteku tega roka tožnika nista izkazala, da bi še vedno imela pravni interes za izpodbojno tožbo. Ugotovitvenega zahtevka pa tožnika nista podala niti ob vložitvi tožbe niti nista spremenila svoje tožbene zahteve v ugotovitveno tožbo po nastopu spremenjenih okoliščin. Pravni interes tožnikov za odločitev v zvezi z odpravo izpodbijanega akta je prenehal, saj s trenutkom preteka roka na podlagi izpodbijanega akta odstrel medvedov ni več mogoč.
varstvo živali - rjavi medved - časovna veljavnost odločbe - odprava odločbe, ki ji je prenehala veljavnost - časovna omejenost ukrepa - tožba na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta - izpodbojna tožba - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Iz izreka izpodbijanega akta izhaja, da je odstrel navedenega števila medvedov veljal do 30. septembra 2021. Izpodbijani akt je bil časovno omejen, ta okoliščina pa je bila tožniku znana že ob vložitvi tožbe. Tožnik v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora. Z dnem preteka roka za odstrel je namreč pravni interes tožnika za odločitev v zvezi z odpravo izpodbijanega akta prenehal, saj s trenutkom preteka roka na podlagi izpodbijanega akta odstrel medvedov ni več mogoč. Drugačnega, in sicer ugotovitvenega zahtevka pa tožnik ni podal.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - obdobje podaljšanja koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo RS. S spremembo 41. člena ZZDej-K tožnici koncesija ni bila odvzeta, ampak je bil za razliko od prej nedoločenega roka njenega trajanja, določen rok trajanja 15 let.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Obveznost zaradi nelegalne gradnje se lahko prenaša le z lastninsko pravico na objektu, kadar njegovega lastnika ni mogoče ugotoviti, pa je zavezanec lastnik zemljišča. Drugostopenjski organ se ne opredeljuje do navedb tožnika, da ni lastnik, upravljavec in investitor objektov, ter do dokaznih predlogov, ki naj bi razjasnili, kdo naj bi to bil, torej da ga zgolj na osnovi nespornega lastništva zemljišča ni mogoče določiti za inšpekcijskega zavezanca.
Po oceni sodišča bi moral organ listine, ki jih je prinesel na ogled na kraju samem, posredovati tožniku po pooblaščenki, hkrati tožnika seznaniti, za katera dejstva in okoliščine, ki iz teh listin izhajajo, meni, da so relevantna za odločitev in zakaj, mu dati rok za izjavo in po prejetju odgovora oziroma po preteku danega roka izdati odločbo, ne pa, da je izdal novo odločbo, št. 06122-241/2019-17 z dne 10. 6. 2019, s katero je nadomestil izpodbijano odločbo. S tem je prvostopenjski kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, po katerem je, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek) oziroma 138. člen ZUP, ki določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek).
ZKem člen 2, 2/1, 2/1-7, 44, 44/2, 44/6. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dovoljenje - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nevarne kemikalije - neobrazložena odločba
Za ugotovitev, ali tožnica skladno z določbo drugega odstavka 44. člena ZKEM potrebuje dovoljenje za opravljanje prometa, bi moral organ v izpodbijani odločbi najprej opredeliti, za promet s katerimi proizvodi oziroma kemikalijami v tej zadevi sploh gre. Sodišče pa ugotavlja, da niti iz izpodbijane odločbe niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, v zvezi s katerimi kemikalijami mora tožnica pridobiti dovoljenje, določiti svetovalca za kemikalije ter sporočiti prvo dajanje v promet in pridobiti varnostne liste ter etikete.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker davčni organ po eni strani ob sklicevanju na četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 ugotavlja, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena z namenom izognitve plačilu obveznosti po kogentnih določbah davčnih predpisov, po drugi strani pa ugotavlja, da predmetna pogodba v davčnem pogledu nima pravnega učinka in da zato kot relevantna transakcija učinkuje prikrita transakcija – to je izplačilo drugih prejemkov.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87.
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - vročitev - pravočasnost tožbe - zavrženje
V upravnem postopku se vročanje opravi skladno z določbami ZUP. 87. člen ZUP določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek), če pa se vročitve ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če pa dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (četrti odstavek).
dodelitev radijske frekvence - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc - zainteresirana javnost - razpisno območje - presežno povpraševanje - stranka z interesom
S tožnikove strani izpostavljena okoliščina, da je toženka 21. 12. 2007 objavila javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, ki se je nanašal na širši nabor frekvenc, kot so bile kasneje predmet odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc z 8. 4. 2008, na navedeno po presoji sodišča ne more vplivati. To sodišče je namreč že v sodbi U 1603/2008-37 z 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je bila faza objave omenjenega javnega poziva nezakonita, kolikor je bil javni poziv objavljen le v Uradnem listu (in ne tudi na spletni strani toženke), čemur je v sodbi X Ips 22/2012 z 8. 11. 2012 pritrdilo tudi Vrhovno sodišče.
Odločanje o pomembnosti prispevka vlagatelja k slovenski kulturi je strokovno vprašanje, kar ZUJIK še posebej poudari s tem, da ministrovo odločanje o tem vprašanju veže na posvetovanje s strokovno komisijo. V takih primerih je sodna presoja izpolnjevanja vsebinskih kriterijev zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče pristojnemu organu pri presoji takih kriterijev pušča določeno polje proste presoje, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava pa njegovo odločitev odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna. Da pa bi bil preizkus razumnosti argumentacije sploh mogoč, mora biti odločba obrazložena v skladu z merili iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika
Zahtevo za razrešitev postavljenega odvetnika je na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP vložila tožnica, izpodbijana odločba pa temelji na desetem odstavku 30. člena ZBPP, ki s tem v zvezi predvideva zahtevo postavljenega odvetnika, ki je v obravnavani zadevi ni podal, niso jasni razlogi o odločilnem dejstvu, ali je postavljeni odvetnik v skladu z izhodišči iz devetega odstavka 30. člena ZBPP korektno zastopal tožnico. Zato sodni preizkus izpodbijane odločbe ni mogoč, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.
ZMZ-1 člen 65, 65/4. ZUP člen 46, 46/1, 49, 51, 153.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - procesna sposobnost - duševno zdravje - sposobnost biti stranka
Izvedenka je glede na ugotovljeno psihično stanje, zlasti povišano stopnjo tesnobe in pridruženega depresivnega razpoloženja ob bazični osebni ranljivosti, menila, da bi tožnik v konkretnem postopku potreboval pomoč zastopnika. Navedeno stališče je izrazila tudi na glavni obravnavi, ko je pojasnila, da bi bilo treba tožniku v upravnem postopku zaradi psihofizičnega stanja ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, postaviti začasnega zastopnika.
Treba je šteti, da je bil tožnik zaradi psihične motnje procesno nesposoben v času upravnega postopka, v katerem je tožena stranka odločala o obravnavanem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ker tožnik v času postopka pred toženo stranko ni bil procesno sposoben in tako ni mogel biti stranka, zakoniti oz. začasni zastopnik pa mu v upravnem postopku ni bil postavljen, je izpodbijani sklep nezakonit.
izvršba - davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Zastaranje pravice do izterjave obveznosti začne teči šele po izvršljivosti odmerne odločbe (primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 256/2012 z dne 11. 4. 2013 in X Ips 391/2009 z dne 13. 1. 2011).
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni arhitekt - začasno in občasno delo - delo upokojencev - vpis v imenik - mirovanje
Predložena pogodba o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi bilo možno tožnika vpisati v imenik, saj je ni mogoče interpretirati na način, kot to želi tožnik. Pri tem ni odločilno v zadevi, da v tretjem odstavku 5. člena ZAID kot edina dopustna podlaga za opravljanje dela ni predpisana zgolj pogodba za nedoločen čas v smislu ''trajnega'' opravljanja poklicnih nalog.
Oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Možnost, da lahko upokojena oseba po določbah ZUTD opravlja občasno ali začasno delo (in na tej podlagi sklene pogodbo), zato načina opravljanja poklicnih nalog iz drugega odstavka 5. člena ZAID ne predstavlja.
Za popolno presojo upravičenosti tožnika do mednarodne zaščite je potrebno njegovo nadaljnje sodelovanje, ki je v tem, da poda navedbe, s katerimi postavi okvir presoje dejanskih in pravnih okoliščin svoje prošnje. Ne glede na navedeno pa mora biti za omejitev gibanja podan tudi drugi zakonski pogoj iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, to je obstoj utemeljene nevarnosti, da bo prosilec pobegnil. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
Tožena stranka ni izkazala obstoja utemeljene nevarnosti pobega tožnika. Na obstoj utemeljene nevarnosti pobega še ni mogoče sklepati iz dejstva, da je tožnik v upravnem postopku izjavil, da je njegova ciljna država Nemčija, oziroma na glavni obravnavi, da katerakoli država v EU. Prav tako na nevarnost pobega še ne kaže okoliščina, da so ga avstrijski varnostni organi vrnili v Republiko Slovenijo, nakar je zaprosil za mednarodno zaščito. Nevarnost pobega mora biti znatna, okoliščina, da je bila tožniku ciljna država bodisi Nemčija bodisi kakšna druga država EU in da je za mednarodno zaščito zaprosil po tem, ko je bil vrnjen s strani avstrijskih organov, pa še ne kaže na znatno nevarnost pobega. Nevarnost pobega je znatna takrat, ko so podane bolj konkretne in očitne okoliščine, ki kažejo na to, da bo prosilec pobegnil, kot je na primer samovoljna zapustitev azilnega doma in odhod v tujino kljub vsem opozorilom, ki so podana v zvezi s tem.
skrbnik za poseben primer - pooblastilo - pooblastilo odvetniku za vložitev tožbe - omejeno pooblastilo odvetniku - omejitve pooblastila - neizkazano pooblastilo - zavrženje tožbe
Pooblaščenec tožeče stranke ni predložil pooblastila za zastopanje v tem postopku upravnega spora skladno s pozivom sodišča do poteka roka, ki ga je določilo sodišče. Pooblaščenec torej ni izkazal, da bi imel pisno pooblastilo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Omejitev gibanja je dopustna le, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil. Zato je navedeni ukrep mogoče izreči le v primeru jasno izraženega namena tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, če tega ni, pa v primeru izpolnitve vnaprej določenih objektivnih kriterijev, ki opredeljujejo nevarnost pobega.
Sodišče se strinja z navedbo tožene stranke, da je za popolno presojo upravičenosti tožnika do mednarodne zaščite potrebno njegovo nadaljnje sodelovanje, ki je v tem, da poda navedbe, s katerimi postavi okvir presoje dejanskih in pravnih okoliščin svoje prošnje. Tožnik ni izkazal svojih tožbenih trditev, da ni begosumen in bo v RS počakal na zaključek postopka v zvezi s svojo prošnjo. Zato je po presoji sodišča pravilna tudi ocena tožene stranke v zvezi z obstojem utemeljene nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, še preden bi bilo mogoče ugotoviti določena dejstva, s katerimi je utemeljeval svojo prošnjo. V zadostni meri je utemeljen obstoj individualnih okoliščin, ki skupaj s pravnimi in dejanskimi značilnostmi namestitve v azilnem domu, kjer praktično nič ne ovira tožnikovega morebitnega odhoda, omogočajo sklepanje, da ukrepa iz prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, torej odreditve obveznega zadrževanja na območju azilnega doma, ne bo mogoče učinkovito izvesti.
ZPOP-1 člen 34a, 34a/3, 34a/5. ZUP člen 214, 214/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - dopolnitev vloge - smiselna uporaba ZUP - neobrazložena odločba
Zgolj navedba določil iz Javnega poziva brez ustrezne navedbe materialnega predpisa, ki onemogoča formalno dopolnitev vloge z ustreznim imenom podpisnika, ni dovolj za zakonito izdano odločbo. Takšna pomanjkljivost v obrazložitvi, ki je ni mogoče rešiti z odgovorom na tožbo, namreč ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta.
Tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik svoj zahtevek utemeljuje z dejstvi, ki so obstajali že v času prejšnjega postopka za priznanje mednarodne zaščite, in ni predložil novih dokazov.