odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - načelo sorazmernosti - sodni preizkus - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Glede odmere nadomestila za nezazidani stavbni zemljišči tožeča stranka ponavlja navedbe podane že v upravnem postopku, da sta navedeni zemljišči zasuti s filterprahom, zato je to zemljišče za tožečo stranko neuporabno in ji ne prinaša nobenega dohodka. Pri tem se znesek nadomestila bliža vrednosti celotne nepremičnine, zato odmera v navedeni višini že pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom in varstva lastninske pravice. Razen tega tožeča stranka glede na to, da v prejšnjih letih tega nadomestila ni plačala, ni mogla predvideti, da se bo to zgodilo v letu 2017.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 30/11. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja strank
V zadevi je bilo kršeno načelo zaslišanje stranke, saj tožena stranka pred izdajo odločbe tožnice ni seznanila z odvetnikovimi odgovori in z dopisom ob vračilu napotnice. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme upreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve
Ker tožnik ni navedel dejstev in okoliščin, glede na katere bi bilo mogoče zaključiti, da ima s predlogom za dopustitev revizije oziroma revizijo verjetne izglede za uspeh, je organ tudi po presoji sodišča mogel zaključiti, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZDPN-2 člen 14, 14/2. ZIZ člen 167, 207, 208. ZFPPIPP člen 132, 227, 296.
davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja nepremičnine - sodna izvršba - davek na promet nepremičnin - novogradnja - stečajni postopek - prijava terjatve v stečaj
Davčni organ je z izpodbijano odločbo odmeril tožnici DDV, ki jo je izdal v postopku DIN, ki ga je začel po tem, ko je bil pri tožnici že začet postopek stečaja. S tem je z izpodbijano odločbo dosegel plačilo z izpodbijano odločbo odmerjenega DDV. Navedeno (celotno) plačilo je tako davčni organ dosegel mimo pravil, ki veljajo za stečajni postopek, v katerem se vsi upniki obravnavajo enakopravno.
Iz 227. člena ZFPPIPP izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. V 296. členu ZFPPIPP je določeno, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. V zadevi ni sporno, da davčni organ terjatve iz naslova plačila DDV za prodane nepremičnine v izvršilnem postopku ni prijavil v stečajni postopek, ki se vodi zoper tožnico kot stečajno dolžnico.
ZUreP člen 221, 222, 222/3. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog - Trebelno (2014) člen 14.
Za primer izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, je v 222. členu ZUreP-2 (prvi odstavek) dana podlaga, da pristojni občinski organ odmeri komunalni prispevek z odmerno odločbo po uradni dolžnosti. Pri tem se šteje, da gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, če se stavbno zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, ki je na stavbnem zemljišču prej ni bilo (prvi odstavek 151. člena ZUreP-2).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepozna tožba - verjeten izgled za uspeh
Če odločba tožene stranke vsebuje pouk o pravnem sredstvu, o roku, v katerem ga je treba vložiti, in o tem, kam ga je treba vložiti, vložitve tožbe pri upravnem organu ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti tožeče stranke. Ker je drugostopenjska odločba vsebovala pravilen pravni pouk, zamude roka ni mogoče pripisati nevednosti tožnika, zato je pričakovanje tožnika, da bi v postopku s pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe kot prepozne uspel, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz dejavnosti - (ne)zazidano stavbno zemljišče - oproščena transakcija - račun - verodostojna listina
Treba je pritrditi s strani tožnika uveljavljani procesni kršitvi, da je prvostopenjski davčni organ od tožnika v prvotnem postopku neutemeljeno zahteval dokazila, ki niso bila v tožnikovi sferi, s čimer je bilo tožniku naloženo preveliko dokazno breme. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe se torej ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na pravilnost z izpodbijano odločbo sprejete odločitve pod točko II. izreka, saj se je tožniku očitalo, da ni predložil podporne dokumentacije k spornim devetim računom, zaradi česar so bili računi, prejeti od A. spoznani za neverodostojne knjigovodske listine, izkazani odhodki pa za neskladne z običajno poslovno prakso in da niso posledica opravljanja dejavnosti.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 9, 146, 146/1, 146/3, 146/3-4, 146/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami
Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno.
Prvostopenjski organ je očitno ocenil, da je pridobitev izjave priče (vključno z odgovori na dodatna vprašanja) potrebna z vidika pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja v zadevi, saj priče sicer ne bi vabil na glavno obravnavo ter ji ne bi (po prejemu pisne izjave in na predlog tožnika) zastavljal dodatnih vprašanj v zvezi v zvezi z zadevo. Tožnik je tako upravičeno pričakoval, da ga bo upravni organ še pred izdajo izpodbijane odločbe seznanil z informacijo o tem, ali oz. kako je priča odgovorila na vprašanja, ki so ji bila (naknadno) zastavljena, saj to nedvomno predstavlja informacijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo, in glede katere bi se moral imeti tožnik možnost izreči še pred izdajo izpodbijane odločbe. Če bi bil tožnik seznanjen s tem, da priča na dodatna vprašanja ni podala odgovora, bi lahko vztrajal pri njenem zaslišanju ali pa predlagal alternativno izvedbo dokaza, zgolj na ta način pa bi lahko tudi učinkovito branil svoje pravice v postopku.
COVID-19 - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - neobrazloženost odločitve
Sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa o zavrnitvi delnega povračila izplačanih nadomestil plač za delavko bistveno pomanjkljiva, saj ni navedena materialnopravna podlaga za tako odločitev, pač pa se je prvostopenjski organ zgolj skliceval na mnenje Ministrstva, ne da bi svojo odločitev utemeljil z določbami relevantnih predpisov in ne da bi to mnenje pred odločitvijo vročil tožniku in mu dal možnost, da se o njem izjavi.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice eu
Stališče, da bi strokovni pripomočki morali biti uradno prevedeni v slovenski jezik bi pomenilo, da organi pri svojem delu ne bi mogli uporabljati teoretskih virov v tujem jeziku, kar pa ni sprejemljivo. Zato po presoji sodišča očitek nedosegljivosti takšnih teoretskih virov v slovenskem jeziku, ne pomeni kršitev pravil postopka, kot meni tožba. Poleg tega pa davčni organ POHS in POKN, ki so bile merodajne za presojo v obravnavanem primeru, v izpodbijani odločbi tudi citiral (stran 26 obrazložitve), prav tako pa tožnik tudi v tožbi ne pojasni, kateri del prevoda besedila POHS in POKN naj bi vzbujal pomisleke glede pravilnosti prevoda in bi lahko povzročil drugačno uvrstitev vozil v KN.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 30, 30/6, 34, 34/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nagrada in potrebni izdatki odvetnika - posvet s stranko - nagrada za posvet s stranko - pravočasnost tožbe - pravno svetovanje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka tožbo vložila po poteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar sodišče opozarja, da so od 16. 11. 2020 veljali posebni ukrepi zaradi obvladovanja širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 (Covid-19), ki so se nanašali na zadeve, ki niso bile opredeljene kot nujne. Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o priznanju potrebnih izdatkov in nagrade, je sodišče ni obravnavalo kot nujne zadeve v skladu s četrtim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, torej rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep v času trajanja posebnih ukrepov v sodnih zadevah ni tekel in je bila tožba vložena pravočasno.
vpogled v spis - vpogled v upravni spis - dedič - pravna korist - oseba, ki ni stranka v postopku
Fizična ali pravna oseba, ki ni stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku, lahko vpogleda v spis upravne zadeve ter pregleda, prepiše in preslika potrebne dokumente, če verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Ta pravica je namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.
Dedič ima pravno korist za vpogled v spis pokojne matere pri CSD, ki ji je bila popolna odvzeta poslovna sposobnost in se tam nahajajo podatki o razpolaganju z njenim premoženjem.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - pogoji za priznanje pravice - rok za vložitev - prekluziven rok
Rok iz devetega odstavka 74. člena ZZUOOP je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. To je torej materialni rok. Zakon ne določa, da bi se ta rok upošteval le na ugovor. Gre torej za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim pretekom pravica preneha. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude.
ZVis člen 29, 51c. ZUS-1 člen 1, 2, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
univerza - avtonomija univerze - članstvo - molk organa - tožba zaradi molka organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Državna univerza je avtonomna institucija na vseh področjih, razen na dveh: v svojem ravnanju na tistem področju oziroma v tistih primerih, ko ravnanje univerze pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva in drugič glede financiranja, ker naj bi po določilu drugega odstavka 58. člena Ustave RS to področje urejal zakon. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da so vprašanja oblikovanja Rektorske konference in članstva v njej vprašanja internega delovanja znotraj univerz(e) ter gre torej za področje, na katerem univerze delujejo samostojno, po načelu avtonomije.
smrt pacienta - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - informiranost pacienta - pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic
Tožnica utemeljeno opozarja, da obrazložitev odločbe v izpodbijanem delu ne zadosti predpisanemu zakonskemu standardu. Komisija namreč v odločbi zaključuje, da je bila kršena pacientova pravica do obveščenosti in sodelovanja, ker začasno odpustno pismo ni v celoti v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZPacP, za razliko od pozneje izdanega odpustnega pisma. Vendar pa Komisija v odločbi ni konkretno ugotovila in obrazložila, kakšna je sploh vsebina začasnega odpustnega pisma, in ne utemeljila, zakaj takšna vsebina v okoliščinah obravnavanega primera ni bila ustrezna, kot tudi ni pojasnila, kakšna je vsebina končnega odpustnega pisma, kolikor svojo odločitev temelji na primerjavi z njim.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96. ZDDV-1 člen 2, 5, 32, 32/2, 78, 94. ZKme-1 člen 34.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - račun - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, da je račun, ki se nanaša na upravičenca, plačal zakonec upravičenca iz skupnega premoženja, je treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec (prim. sodbo Upravnega sodišča št. III U 188/2017).
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 2, 2/4, 29, 236. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 145, 145/2.
carina - povezane osebe - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene - sodba SEU
V obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prosti promet. Tožnica niti ne trdi, da bi šlo za uskladitev cene v položaju, ki bi bil primerljiv s položaji, v katerih je SEU dopustilo naknadno uskladitev transakcijske vrednosti (npr. v sodbi C-256/07).
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1, 19, 19/7.
COVID-19 - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - neobrazložena odločba
Zaključek, da tožnici opravljanje gospodarske dejavnosti Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic (47.990) v obdobju, za katero uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače, s predpisi Vlade Republike Slovenije ni bilo omejeno ali onemogočeno (in da zato ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT), bi moral namreč temeljiti na ugotovljenih dejstvih, dokazih in razlogih, odločilnih za presojo posameznih dokazov, ter pravnih razlogih za odločitev (prvi odstavek 214. člena ZUP), v izpodbijanem sklepu pa gre za popolno odsotnost take vsebine v obrazložitvi.
neskladna gradnja - višina nadomestila - gradbeno dovoljenje - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo zemljišča
Glede na to, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže ... in izvedbo terase na strehi tega objekta, je upravni organ v skladu s petim odstavkom 157. člena GO-1, ko je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovil, da se nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, utemeljeno po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo.
legalizacija - prizidek - prvostopenjski ali drugostopenjski upravni akt
Organ je svojo odločitev oprl na ugotovitve pravnomočne inšpekcijske odločbe Inšpektorata za promet, energetiko in prostor, da je prizidek (garaža) pritrjen direktno na fasadni zid stavbe. Taka gradnja pomeni konstrukcijsko povezanost objektov in ker prizidek ne predstavlja samostojnega objekta, tudi stavba 1221 ne predstavlja samostojnega objekta, ampak tvorita en objekt, celoto. Navedeno pa glede na pogoj iz 117. člena GZ pomeni, da objekt iz zahteve za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne obstaja v enakem obsegu od 1. 1. 1998, saj kot celota pokriva večji obseg kot le stavba 1221, ki je predmet zahteve za izdajo dovoljenja.
Sodišče v upravnem sporu presoja prvostopenjsko odločbo in njene razloge za odločitev (2. člen ZUS-1). Res lahko drugostopni organ dopolni obrazložitev prvostopnega organa, kot je storil v obravnavanem primeru, kar sodišče ob nezadostni obrazložitvi prvostopenjske odločbe lahko upošteva, vendar je v obravnavani zadevi prvostopni organ navedel razloge, ki so za preizkus njegove odločitve zadostovali.