status stranskega udeleženca - pritožba v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - nedopustna tožba - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno. V obravnavani zadevi je bila pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep nesporno zavržena kot prepozna, zato je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve
Ker tožnik ni navedel dejstev in okoliščin, glede na katere bi bilo mogoče zaključiti, da ima s predlogom za dopustitev revizije oziroma revizijo verjetne izglede za uspeh, je organ tudi po presoji sodišča mogel zaključiti, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - parlamentarna preiskava
Postopka parlamentarne preiskave ni mogoče enačiti s sodnim ali drugim sodnim postopkom, kar izhaja iz določb ZPPre, v katerih je predpisana zgolj sodelovalna dolžnost sodišča.
Ob upoštevanju namena parlamentarne preiskave (proučevanje zadev javnega pomena) ter postopka parlamentarne preiskave, ki prav tako zasleduje javnopravne interese za nadaljnje delo Državnega zbora, in v katerem je določena smiselna uporaba ZKP zaradi varovanja človekovih pravic udeležencev v tem postopku, ni mogoče slediti toženi stranki, da bi lahko postopek parlamentarne preiskave šteli za drug sodni postopek, kar utemeljeno uveljavlja tožeča stranka v tožbi. Zato zavrnitev zahteve tožnikov za dostop do informacije javnega značaja ni mogoče utemeljiti na izjemi iz 8. točke prvega 6. člena ZDIJZ, kot je to storila tožena stranka v izpodbijani odločbi.
ZJC člen 47, 68, 68/1, 68/2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39. ZUP člen 214.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Svetlobna vitrina predstavlja objekt za oglaševanje, in ne objekt za obveščanje in oglaševanje, saj so ti le taksativno našteti samostojni objekti, med katere sporna svetlobna vitrina ne spada. Ob tem ni relevantno, da je sporna svetlobna vitrina postavljena v sklopu avtobusnega postajališča. Soglasje Direkcije RS za ceste zato ne more nadomestiti soglasja, izdanega na podlagi 68. člena ZJC, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Oba upravna organa sta navedla, da pogodbe ni moč šteti za soglasje, pri čemer tega stališča nista obrazložila. Oba kot razlog namreč navajata zgolj, da je Občina Domžale v svojem odgovoru inšpektorici zanikala izdajo soglasja tožniku, kar naj bi pomenilo, da navedena pogodba ne predstavlja soglasja. S tem pa po presoji sodišča nista zadostila standardu obrazloženosti po 214. členu ZUP. Drugi odstavek 68. člena ZJC namreč izrecno določa, kaj mora vsebovati soglasje, in sicer pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. To pomeni, da bi morala upravna organa presoditi pravno naravo pogodbe na podlagi določbe drugega odstavka 68. člena ZJC in ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za soglasje ali ne. Zgolj sklicevanje na stališče občine, da soglasja ni izdala, ne zadošča za zaključek, da navedena pogodba ne more šteti za soglasje.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz dejavnosti - (ne)zazidano stavbno zemljišče - oproščena transakcija - račun - verodostojna listina
Treba je pritrditi s strani tožnika uveljavljani procesni kršitvi, da je prvostopenjski davčni organ od tožnika v prvotnem postopku neutemeljeno zahteval dokazila, ki niso bila v tožnikovi sferi, s čimer je bilo tožniku naloženo preveliko dokazno breme. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe se torej ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na pravilnost z izpodbijano odločbo sprejete odločitve pod točko II. izreka, saj se je tožniku očitalo, da ni predložil podporne dokumentacije k spornim devetim računom, zaradi česar so bili računi, prejeti od A. spoznani za neverodostojne knjigovodske listine, izkazani odhodki pa za neskladne z običajno poslovno prakso in da niso posledica opravljanja dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ni sporno, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo sodišča, s katero mu je bila zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč, zato je odločitev tožene stranke o zavrnitvi takšne prošnje pravilna. Po izrecni zakonski določbi se namreč BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Prvostopenjski organ je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ upravičen in dolžan upoštevati dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, na tej podlagi pa je pravilno zaključil tudi, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tuji nepremičnini. Na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne more vplivati niti dejstvo, da sta tožnici sprožili spor glede lastništva navedene nepremičnine spor in da je ta zaznamovan v zemljiški knjigi, saj to ne dokazuje njunega lastništva sporne nepremičnine (oziroma neupravičenosti podelitve služnostne pravice prizadeti stranki).
Ugotovitev upravnega organa, da iz stanja v zemljiški knjigi izhaja, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tujem zemljišču (in ne lastnik sporne nepremičnine), po presoji sodišča ne predstavlja „pravnega naziranja“ o lastništvu sporne nepremičnine, ki bi predstavljalo kakršnokoli oviro (ali omejitev) pri presoji slednjega vprašanja v okviru spora, ki ga tožnici vodita pred za to pristojnim sodiščem.
ZUreP-2 člen 151, 151/1, 222, 222/1, 222/3. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog - Trebelno (2014) člen 19, 19/1, 19/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 34, 34/2.
Dejstvo, da je v tretjem odstavku 19. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog-Trebelno opredeljen en izmed možnih primerov, ko pride do odmere komunalnega prispevka po uradni dolžnosti (tj. v primeru, ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja), ne pomeni, da občina komunalnega prispevka po uradni dolžnosti ne bi smela odmeriti tudi v drugih primerih, ko ji takšno odmero izrecno omogoča že zakonska določba.
ZUreP-2 se je začel uporabljati z dnem 1. 6. 2018, to pa po presoji sodišča narekuje, da se določba tretjega odstavka 222. člena tega zakona razlaga na način, da je tam določen dvoletni rok za odmero komunalnega prispevka v primeru, ko je do izboljšanja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča prišlo pred pričetkom uporabe ZUreP-2, pričel teči šele s pričetkom uporabe tega zakona. Drugačna razlaga, za katero se zavzema tožnik, bi namreč pomenila nedopustno retroaktivno učinkovanje predpisa.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 30, 30/6, 34, 34/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nagrada in potrebni izdatki odvetnika - posvet s stranko - nagrada za posvet s stranko - pravočasnost tožbe - pravno svetovanje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka tožbo vložila po poteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar sodišče opozarja, da so od 16. 11. 2020 veljali posebni ukrepi zaradi obvladovanja širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 (Covid-19), ki so se nanašali na zadeve, ki niso bile opredeljene kot nujne. Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o priznanju potrebnih izdatkov in nagrade, je sodišče ni obravnavalo kot nujne zadeve v skladu s četrtim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, torej rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep v času trajanja posebnih ukrepov v sodnih zadevah ni tekel in je bila tožba vložena pravočasno.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice eu
Stališče, da bi strokovni pripomočki morali biti uradno prevedeni v slovenski jezik bi pomenilo, da organi pri svojem delu ne bi mogli uporabljati teoretskih virov v tujem jeziku, kar pa ni sprejemljivo. Zato po presoji sodišča očitek nedosegljivosti takšnih teoretskih virov v slovenskem jeziku, ne pomeni kršitev pravil postopka, kot meni tožba. Poleg tega pa davčni organ POHS in POKN, ki so bile merodajne za presojo v obravnavanem primeru, v izpodbijani odločbi tudi citiral (stran 26 obrazložitve), prav tako pa tožnik tudi v tožbi ne pojasni, kateri del prevoda besedila POHS in POKN naj bi vzbujal pomisleke glede pravilnosti prevoda in bi lahko povzročil drugačno uvrstitev vozil v KN.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepozna tožba - verjeten izgled za uspeh
Če odločba tožene stranke vsebuje pouk o pravnem sredstvu, o roku, v katerem ga je treba vložiti, in o tem, kam ga je treba vložiti, vložitve tožbe pri upravnem organu ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti tožeče stranke. Ker je drugostopenjska odločba vsebovala pravilen pravni pouk, zamude roka ni mogoče pripisati nevednosti tožnika, zato je pričakovanje tožnika, da bi v postopku s pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe kot prepozne uspel, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah.
vpogled v spis - vpogled v upravni spis - dedič - pravna korist - oseba, ki ni stranka v postopku
Fizična ali pravna oseba, ki ni stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku, lahko vpogleda v spis upravne zadeve ter pregleda, prepiše in preslika potrebne dokumente, če verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Ta pravica je namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.
Dedič ima pravno korist za vpogled v spis pokojne matere pri CSD, ki ji je bila popolna odvzeta poslovna sposobnost in se tam nahajajo podatki o razpolaganju z njenim premoženjem.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 2, 2/4, 29, 236. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 145, 145/2.
carina - povezane osebe - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene - sodba SEU
V obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prosti promet. Tožnica niti ne trdi, da bi šlo za uskladitev cene v položaju, ki bi bil primerljiv s položaji, v katerih je SEU dopustilo naknadno uskladitev transakcijske vrednosti (npr. v sodbi C-256/07).
ZVis člen 29, 51c. ZUS-1 člen 1, 2, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
univerza - avtonomija univerze - članstvo - molk organa - tožba zaradi molka organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Državna univerza je avtonomna institucija na vseh področjih, razen na dveh: v svojem ravnanju na tistem področju oziroma v tistih primerih, ko ravnanje univerze pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva in drugič glede financiranja, ker naj bi po določilu drugega odstavka 58. člena Ustave RS to področje urejal zakon. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da so vprašanja oblikovanja Rektorske konference in članstva v njej vprašanja internega delovanja znotraj univerz(e) ter gre torej za področje, na katerem univerze delujejo samostojno, po načelu avtonomije.
smrt pacienta - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - informiranost pacienta - pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic
Tožnica utemeljeno opozarja, da obrazložitev odločbe v izpodbijanem delu ne zadosti predpisanemu zakonskemu standardu. Komisija namreč v odločbi zaključuje, da je bila kršena pacientova pravica do obveščenosti in sodelovanja, ker začasno odpustno pismo ni v celoti v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZPacP, za razliko od pozneje izdanega odpustnega pisma. Vendar pa Komisija v odločbi ni konkretno ugotovila in obrazložila, kakšna je sploh vsebina začasnega odpustnega pisma, in ne utemeljila, zakaj takšna vsebina v okoliščinah obravnavanega primera ni bila ustrezna, kot tudi ni pojasnila, kakšna je vsebina končnega odpustnega pisma, kolikor svojo odločitev temelji na primerjavi z njim.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96. ZDDV-1 člen 2, 5, 32, 32/2, 78, 94. ZKme-1 člen 34.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - račun - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, da je račun, ki se nanaša na upravičenca, plačal zakonec upravičenca iz skupnega premoženja, je treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec (prim. sodbo Upravnega sodišča št. III U 188/2017).
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - pogoji za priznanje pravice - rok za vložitev - prekluziven rok
Rok iz devetega odstavka 74. člena ZZUOOP je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. To je torej materialni rok. Zakon ne določa, da bi se ta rok upošteval le na ugovor. Gre torej za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim pretekom pravica preneha. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1, 19, 19/7.
COVID-19 - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - neobrazložena odločba
Zaključek, da tožnici opravljanje gospodarske dejavnosti Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic (47.990) v obdobju, za katero uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače, s predpisi Vlade Republike Slovenije ni bilo omejeno ali onemogočeno (in da zato ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT), bi moral namreč temeljiti na ugotovljenih dejstvih, dokazih in razlogih, odločilnih za presojo posameznih dokazov, ter pravnih razlogih za odločitev (prvi odstavek 214. člena ZUP), v izpodbijanem sklepu pa gre za popolno odsotnost take vsebine v obrazložitvi.
neskladna gradnja - višina nadomestila - gradbeno dovoljenje - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo zemljišča
Glede na to, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže ... in izvedbo terase na strehi tega objekta, je upravni organ v skladu s petim odstavkom 157. člena GO-1, ko je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovil, da se nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, utemeljeno po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo.
legalizacija - prizidek - prvostopenjski ali drugostopenjski upravni akt
Organ je svojo odločitev oprl na ugotovitve pravnomočne inšpekcijske odločbe Inšpektorata za promet, energetiko in prostor, da je prizidek (garaža) pritrjen direktno na fasadni zid stavbe. Taka gradnja pomeni konstrukcijsko povezanost objektov in ker prizidek ne predstavlja samostojnega objekta, tudi stavba 1221 ne predstavlja samostojnega objekta, ampak tvorita en objekt, celoto. Navedeno pa glede na pogoj iz 117. člena GZ pomeni, da objekt iz zahteve za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne obstaja v enakem obsegu od 1. 1. 1998, saj kot celota pokriva večji obseg kot le stavba 1221, ki je predmet zahteve za izdajo dovoljenja.
Sodišče v upravnem sporu presoja prvostopenjsko odločbo in njene razloge za odločitev (2. člen ZUS-1). Res lahko drugostopni organ dopolni obrazložitev prvostopnega organa, kot je storil v obravnavanem primeru, kar sodišče ob nezadostni obrazložitvi prvostopenjske odločbe lahko upošteva, vendar je v obravnavani zadevi prvostopni organ navedel razloge, ki so za preizkus njegove odločitve zadostovali.