Po mnenju sodišča izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdan sklep v upravnem postopku mora biti obrazložen v skladu z zakonom tako, da je njegovo materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovljenem postopku.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dopolnitev vloge - sposobnost biti stranka - nepopolna vloga
V obravnavani zadevi gre za vprašanje procesne sposobnosti nastopati kot stranka v postopku javnega poziva, saj vloge ni oddala pooblaščena oseba. ZPOP-1 pa glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP, in sicer predvsem peti odstavek 55. člena, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe.
ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 100. ZDavP-2 člen 86, 86/1.
zavrženje pritožbe - zamuda roka - fikcija vročitve
Vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/4. ZUP člen 2, 125. ZLD-UPB1 člen 10.
molk organa - koncesija - podelitev koncesij
10. člen ZLD-1, določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati podružnica in postopke ustanovitve podružnice v občini, ki ni ustanoviteljica lekarne, kar po oceni sodišča ne pušča nobenega dvoma, da gre v predmetni zadevi za upravno zadevo iz 2. člena ZUP, zato bi moral organ v obravnavani zadevi tožničino vlogo obravnavati kot vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati v skladu z določbami ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - objektivni pogoj
Prosilec presega postavljeno finančno mejo minimalnega dohodka oziroma materialnega položaja, kar izključuje možnost pridobitve pravice do redne brezplačne pravne pomoči.
Tožeča stranka tudi ne oporeka ugotovljenim dejstvom v zvezi z uporabo določila 36. člena ZBPP o nujni izredni brezplačni pravni pomoči oziroma ne navaja, da bi tožena stranka to določbo nepravilno uporabila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - poziv za odpravo pomanjkljivosti
Organ za BPP bi sicer na podlagi opravljenega vpogleda v U vpisnik Upravnega sodišča in ugotovitve, da je bil postopek v zadevi I U 885/2016 s sklepom z dne 20. 9. 2016 ustavljen zaradi umika tožbe, tožnikova pritožba zoper ta sklep pa s sklepom Vrhovnega sodišča zavržena 24. 5. 2017, lahko sklepal, da tožnik meri na obnovo postopka. Vendar pa kljub temu ni imel nobene trditvene podlage o pravočasnosti predloga za obnovo postopka in o obnovitvenih razlogih, ni imel nobene podlage za sklepanje o verjetnem izgledu za uspeh. Iz podatkov tožnikove vloge namreč ni mogel vedeti, na kateri obnovitveni razlog meri tožnik in kdaj je zanj izvedel. Vsi ti podatki so namreč v intimni sferi stranke same, ki jih zato ta mora sporočiti organu za BPP vsaj v takšni meri, da lahko organ na prvi pogled (brez poglobljene analize) preizkusi, ali prosilčeva vloga ni očitno neutemeljena. Tega pa tožnik ni storil, saj ni navedel razlogov, zaradi katerih želi predlagati obnovo, niti kdaj je zanje izvedel.
Če se tožniku davčna olajšava iz 117. člena ZDoh-2 ne bi priznala, na drugi strani pa bi se mu obdavčila pokojnina iz tega naslova, bi prišlo do dvojnega obdavčenja, kar je v izrecnem nasprotju s Konvencijo BATIDO oz. v nasprotju z načelom enakega obravnavanja iz 25. člena le-te. S tem pa bi bil kršen tudi 56. člen PDEU, ki zapoveduje prost pretok ljudi, blaga in storitev, saj nepriznanje davčne olajšave iz naslova plačanih premij za dodatno pokojninsko zavarovanje izvajalcu oz. skladu s sedežem v drugi državi članici EU (Avstriji) predstavlja oviro pri prostem pretoku storitev (pri ponujanju dodatnega pokojninskega zavarovanja).
Razlaga prvega odstavka 117. člena ZDoh-1, da bi moral sklad s sedežem v Avstriji imeti pokojninski načrt, registriran v slovenskem registru po slovenskih predpisih (čeprav takšnega zavarovanja v Sloveniji ne ponuja na trgu), da bi se zavezancu lahko priznala davčna olajšava zaradi plačil v dodatno pokojninsko zavarovanje, je v izrecnem nasprotju s predpisi EU.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka
Obveznost plačila RTV prispevka je odvisna od tehničnih možnosti spremljati programe RTV, ne pa od njihovega dejanskega spremljanja.
Med strankama ni sporno, da ima tožnik sprejemnik oziroma napravo, ki mu omogoča sprejem radijskih in televizijskih programov. Glede na tako nesporno dejansko stanje je tožnik kot imetnik sprejemnika oziroma naprave za sprejem radijskih in televizijskih signalov, ki ima za spremljanje RTV programov zagotovljene ustrezne tehnične pogoje, zavezanec za plačilo RTV prispevka.
Glede na vsebino tožbe sodišče poudarja, da je tožnik sicer bil neenako obravnavan (v smislu prvega odstavka 6. člena ZVarD) zaradi njegove osebne okoliščine in sicer zdravstvenega stanja, ki izhaja iz v upravnem postopku uporabljene zdravstvene dokumentacije. Vendar pa to neenako obravnavanje v konkretnem primeru ni pomenilo diskriminacije (prvi odstavek 13. člena ZvarD), ker je za tem neenakim obravnavanjem stal legitimen cilj, to pa je ničelna toleranca do tveganja, da bi zaradi zlorabe alkohola s strani tožnika prišlo do nasilnega ali neprimernega izvajanja storitev pomoči uporabnikom v okviru programa družabništva in spremljanja za pomoč invalidnim osebam s poškodbo glave.
Sedmi odstavek 60. člena ZDUOP določa, da se tujcu enkratni solidarnostni dodatek prizna, če se po zakonu, ki ureja trg dela, šteje za brezposelno osebo in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
dovolitev zadrževanja - odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zahteva stranke - zavrženje vloge - ustavno skladna razlaga
Ustavno skladna razlaga 73. člena ZTuj-2 je po presoji sodišča taka, da ima zato, ker se odloča o pravici, opredeljeni v prvem odstavku 73. člena Ztuj-2, tudi stranka pravico začeti postopek, v katerem se odloča o tej pravici in je treba tako zahtevo vsebinsko obravnavati. Ker se odloča o njuni pravici, sta po presoji sodišča (tudi) tožnika tista, ki lahko začneta upravni postopek.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - parlamentarna preiskava
Postopka parlamentarne preiskave ni mogoče enačiti s sodnim ali drugim sodnim postopkom, kar izhaja iz določb ZPPre, v katerih je predpisana zgolj sodelovalna dolžnost sodišča.
Ob upoštevanju namena parlamentarne preiskave (proučevanje zadev javnega pomena) ter postopka parlamentarne preiskave, ki prav tako zasleduje javnopravne interese za nadaljnje delo Državnega zbora, in v katerem je določena smiselna uporaba ZKP zaradi varovanja človekovih pravic udeležencev v tem postopku, ni mogoče slediti toženi stranki, da bi lahko postopek parlamentarne preiskave šteli za drug sodni postopek, kar utemeljeno uveljavlja tožeča stranka v tožbi. Zato zavrnitev zahteve tožnikov za dostop do informacije javnega značaja ni mogoče utemeljiti na izjemi iz 8. točke prvega 6. člena ZDIJZ, kot je to storila tožena stranka v izpodbijani odločbi.
ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZPre-1 člen 4. ZTFI-1 člen 140, 140/2, 557.
delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - vrednost osnovnega kapitala družbe - nadomestilo za nadzor - višina nadomestila
Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročili na presečni datum 1. 1. 2021 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. S tem je tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.
ZUreP-2 člen 151, 151/1, 222, 222/1, 222/3. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog - Trebelno (2014) člen 19, 19/1, 19/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 34, 34/2.
Dejstvo, da je v tretjem odstavku 19. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog-Trebelno opredeljen en izmed možnih primerov, ko pride do odmere komunalnega prispevka po uradni dolžnosti (tj. v primeru, ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja), ne pomeni, da občina komunalnega prispevka po uradni dolžnosti ne bi smela odmeriti tudi v drugih primerih, ko ji takšno odmero izrecno omogoča že zakonska določba.
ZUreP-2 se je začel uporabljati z dnem 1. 6. 2018, to pa po presoji sodišča narekuje, da se določba tretjega odstavka 222. člena tega zakona razlaga na način, da je tam določen dvoletni rok za odmero komunalnega prispevka v primeru, ko je do izboljšanja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča prišlo pred pričetkom uporabe ZUreP-2, pričel teči šele s pričetkom uporabe tega zakona. Drugačna razlaga, za katero se zavzema tožnik, bi namreč pomenila nedopustno retroaktivno učinkovanje predpisa.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ni sporno, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo sodišča, s katero mu je bila zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč, zato je odločitev tožene stranke o zavrnitvi takšne prošnje pravilna. Po izrecni zakonski določbi se namreč BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.
status stranskega udeleženca - pritožba v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - nedopustna tožba - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno. V obravnavani zadevi je bila pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep nesporno zavržena kot prepozna, zato je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo.
ZJC člen 47, 68, 68/1, 68/2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39. ZUP člen 214.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Svetlobna vitrina predstavlja objekt za oglaševanje, in ne objekt za obveščanje in oglaševanje, saj so ti le taksativno našteti samostojni objekti, med katere sporna svetlobna vitrina ne spada. Ob tem ni relevantno, da je sporna svetlobna vitrina postavljena v sklopu avtobusnega postajališča. Soglasje Direkcije RS za ceste zato ne more nadomestiti soglasja, izdanega na podlagi 68. člena ZJC, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Oba upravna organa sta navedla, da pogodbe ni moč šteti za soglasje, pri čemer tega stališča nista obrazložila. Oba kot razlog namreč navajata zgolj, da je Občina Domžale v svojem odgovoru inšpektorici zanikala izdajo soglasja tožniku, kar naj bi pomenilo, da navedena pogodba ne predstavlja soglasja. S tem pa po presoji sodišča nista zadostila standardu obrazloženosti po 214. členu ZUP. Drugi odstavek 68. člena ZJC namreč izrecno določa, kaj mora vsebovati soglasje, in sicer pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. To pomeni, da bi morala upravna organa presoditi pravno naravo pogodbe na podlagi določbe drugega odstavka 68. člena ZJC in ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za soglasje ali ne. Zgolj sklicevanje na stališče občine, da soglasja ni izdala, ne zadošča za zaključek, da navedena pogodba ne more šteti za soglasje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - samostojna storitev odvetnika
Posvet s stranko, pregled spisov ter kratki dopisi so navedeni v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev. Pojem ''samostojnosti'' lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov ter elektronska sporočila, ki jh odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezani na to zadevo.
Tožena stranka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre v postopkih javnih razpisov in javnih pozivov za javno-pravno stvar, določba 34.a člena ZPOP-1 pa ne izključuje uporabe ZUP. Zato se, upoštevajoč načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, tudi v predmetnem postopku uporabljajo pravila poštenega postopka.
Tožeča stranka se upravičeno sklicuje na določbo 27. člena ZPOP-1 o pozivu k dopolnitvi nepopolnih vlog in opozarja, da bi jo morala tožena stranka pozvati na dopolnitev vloge. Navedena določba se skladno s petim odstavkom 34.a člena ZPOP-1 v postopkih javnih pozivov ne uporablja, vendar pa določba tretjega odstavka 34.a člena ZPOP-1 določa, da je sprememba vloge dopustna do odločitve o dodelitvi sredstev, pri tem pa se glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga znova vložena. Navedeno določilo se nanaša tudi na možnost vsebinske spremembe vloge, kar pomeni, da možnost spremembe vloge toliko bolj velja v primeru zgolj formalne dopolnitve vloge. Prav tako se v postopku javnega poziva smiselno uporabljajo tudi določila ZUP, ki v 67. členu določa, da vloge, ki je nepopolna ali nerazumljiva samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, pač pa mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa toženka ni navedla kakšne so tiste pravno relevantne okoliščine ter materialno-pravna podlaga, zaradi katerih tožnica ne bi smela dopolniti pooblastila z ustreznim pooblastilom, ki zagotavlja formalno popolnost vloge.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 30/11. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja strank
V zadevi je bilo kršeno načelo zaslišanje stranke, saj tožena stranka pred izdajo odločbe tožnice ni seznanila z odvetnikovimi odgovori in z dopisom ob vračilu napotnice. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme upreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.