ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3.
usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v prilagojen program - pogoji za usmeritev - strokovno mnenje komisije - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v svoji odločbi v nasprotju z 2. odstavkom 254. člena ZUP ni opredelila do pritožbenega ugovora o izboljšanju učnega uspeha tožnika, ki je v dokazne namene ponudil spričevalo o končanem razredu Osnovne šole z dne 24. 6. 2020, z dokazno veljavo javne listine v smislu 1. odstavka 169. člena ZUP, ter tega dokaznega predloga tudi ni argumentirano zavrnila, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP).
ZVis člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-8, 26, 26/1, 26/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
visoko šolstvo - volitve - razveljavitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep se nanaša na volitve, in sicer na razveljavitev volitev v organ članice univerze. Glede na navedeno z izpodbijanim sklepom ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava. Izpodbijani sklep torej ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, pač pa na področju, ki sodi v lastno, avtonomno pristojnost univerze. Zato po presoji sodiča to tudi ni akt organa ali dejanje, ki bi dopuščalo upravni spor po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84a, 84a/1, 841/1-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - znatna nevarnost za pobeg - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sorazmernost ukrepa - možnost uporabe manj prisilnih ukrepov - pridržanje - predaja odgovorni državi članici - omejitev gibanja na objekt azilnega doma - mladoletnik - neposredni učinek direktive - načelo lojalne razlage
Dejstvo, da so tožniki Grčijo zapustili potem, ko naj bi dobili negativno odločitev, in da so Hrvaško zapustili po tem, ko so tam 29. 10. 2021 prosili za mednarodno zaščito, ni dovolj za ugotovitev znatne nevarnosti, da bodo iz Slovenije pobegnili. Po ugotovitvi obstoja kriterija iz člena 84.a ZMZ-1 mora namreč pristojni organ v naslednjem koraku dokazne ocene upoštevati vse okoliščine posamičnega primera in iz tega izpeljati obstoj znatne nevarnosti za pobeg.
Zelo šibko izkazana nevarnost pobega ne more biti podlaga za pridržanje ne samo iz razloga, ker mora biti nevarnost za pobeg „znatna“, ampak tudi zato, ker za vse pravne podlage pridržanj v povezavi s postopki mednarodne zaščite po sodni praksi Sodišča EU velja, da mora biti pridržanje "strogo omejen" ukrep, in mora biti izrečen v "izjemnih okoliščinah", če je to "nujno, razumno in sorazmerno," ker gre za "skrajno sredstvo". V predmetni zadevi takšnih izjemnih okoliščin tožena stranka ni ugotavljala in jih tudi ni utemeljila.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prstni odtis v bazi eurodac - pridržanje za namen predaje - obrazložitev odločbe
Tožena stranka ni zanesljivo ocenila izkazanosti merila iz tretje alineje prvega odstavka 84.a člena ZMZ-1, saj zgolj ugotovitev, da je tožnik predhodno na Hrvaškem vložil prošnjo za mednarodno zaščito in ni počakal na odločitev, sama po sebi že po naravi stvari ne pomeni presoje posamičnega primera. Razlaga, za katero se zavzema tožena stranka, bi namreč dopuščala pridržanje osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Uredbi Dublin III, kar bi bilo v izrecnem nasprotju s prvim odstavkom njenega 28. člena.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - milejši ukrep - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sorazmernost in nujnost ukrepa - korist mladoletnega otroka - omejitev gibanja na objekt azilnega doma - znatna nevarnost za pobeg - objektivni kriterij
Tožena stranka ni prerekala navedb tožnikov, da je gibanje tožnikov omejeno na območje Azilnega doma, ki je ograjeno z visoko ograjo, da je na voljo približno 150 m2 zunanjega prostora za rekreacijo, ki ne zadostuje za tekanje in raziskovanje otrok. Glede na te okoliščine v skladu z navedeno sodno prakso ESČP nikakor ne gre zgolj za omejevanje svobode gibanja na določeno ozemeljsko področje, pač pa gre za to, da so tožniki zaprti znotraj posebne institucije, tj. Azilnega doma. Kot je navedla tožena stranka, morajo čakati v svojih sobah, večkrat dnevno pa so spuščeni na svež zrak, vendar v okviru Azilnega doma. Tožniki območja Azilnega doma ne smejo zapustiti, niti za nakup hrane za otroke ne, s čimer je njihova svoboda gibanja in preživljanja bistveno prikrajšana, tega pa niti nekaj rekreacijske površine znotraj območja ne more (bistveno) spremeniti.
Da gre za poseg v osebno svobodo je pomembno za presojo izpodbijanega ukrepa predvsem z vidika tistega dela drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III, ki pravi, da se pridržanje lahko odredi le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
ZDavP-2 člen 73, 326. ZDoh-2 člen 97, 99. ZUP člen 9.
davek od dobička iz kapitala - napoved za odmero dohodnine - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine - pravica do izjave
Drugi odstavek 73. člena ZDavP-2 določa, da davčni organ lahko izda odmerno odločbo brez posebnega ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz davčne napovedi popolni in pravilni, ali če ima sam ali lahko zbere uradne podatke, ki so potrebni za odločbo, tako da ni potrebno zaslišanje stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov. To pomeni možnost odločanja brez posebenga ugotovitvenega postopka le v primeru, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je v zahtevku navedla oziroma predložila stranka. Če pa se dejansko stanje ugotavlja na podlagi uradnih podatkov ali podatkov, ki so organu znani, je treba posebni ugotovitveni postopek izvesti, kadar je treba dati strankam možnost, da uveljavijo oziroma zavarujejo svoje pravice ali pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - navedbe - vsebinska presoja - očitna nerazumnost zadeve
Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne more poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo. Glede na to, da so tožniki predlagali kompleksnejši dokazni postopek, ni mogoče v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči trditi, da je zadeva očitno nerazumna.
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) člen 2, 2/6, 4, 4/1, 4/1-1b, 6, 6/1, 6/2, 6/2-1. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2.
Tožnik ima prav, da se v primeru iz šestega odstavka 2. člena Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata pri preverjanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ne uporablja določba 1. b točke prvega odstavka 4. člena Uredbe. Vendar pa se toženka v izpodbijani odločbi do tega sploh ni opredelila, niti navedenih dejstev v odgovoru na tožbo ni zanikala. Po presoji sodišča je zato obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, saj iz nje niso razvidni razlogi za odločitev prvostopenjskega upravnega organa, ki bi upoštevali vse potrebne podatke.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Sodišče je v konkretnem primeru ob upoštevanju upravičenosti oziroma dopustnosti (sorazmernosti) posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člen 46(3) Procesne direktive 2013/32/EU v zvezi z prvim in drugim odstavkom 47. člena in člena 52(1) Listine o temeljnih pravicah EU zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnic zavrglo (6. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1), ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnic, da zapustita Slovenijo in se vanjo ne vrneta, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnic.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Ugotovilo je, da v tovrstnih primerih ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena URS. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 v eni od zadev odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Ugotovilo je, da v tovrstnih primerih ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena Ustave RS. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 4, 17, 27. ZMZ-1 člen 46, 46/1, 46/1-3, 49.
mednarodna zaščita - osebni razgovor - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
Pravica do obveščenosti po Dublinski uredbi ni absolutna pravica, ampak se le-ta neposredno navezuje na pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 27. člena Dublinske uredbe v zvezi s pravico iz 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah EU. V to pravico pa je dopustno poseči oziroma jo je mogoče omejiti pod pogojem, da je omejitev predpisana z zakonom in da spoštuje bistveno vsebino te pravice ob upoštevanju načela sorazmernosti, tako da so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala v času odsvojitve - posebni ugotovitveni postopek
Toženka se v obrazložitvi svoje odločitve izrecno sklicuje zgolj na določbo 99. člena ZDoh-2, in sicer, da se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi, pri čemer pa tožniku ni omogočila, da bi se v postopku z ugotovitvami glede vrednosti kapitala ob odsvojitvi seznanil in da bi se o njih izjavil pred izdajo odločbe. Zato je kršena tožnikova pravica do izjave v postopku ter s tem tudi pravica do učinkovitega pravnega varstva (22. člen Ustave RS).
tujec - odločba o vrnitvi - prehodne določbe - sprememba zakona
Ker je bila predhodna prva odločba o odstranitvi dne 24. 5. 2021 že pravnomočna, to pomeni, da se je postopek v zvezi z izdajo nove odločbe o vrnitvi (s podaljšanim rokom) začel po nastopu začetka veljave ZTuj-2F, kar je tožena stranka pravilno ugotovila in posledično uporabila pravilno pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe. Uporabljalo je besedilo ZTuj-2, ki je že vključevalo novelo F.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic tako ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
okoljevarstveno soglasje - privolitev stranskega udeleženca v umik zahtevka - umik zahtevka - stranski udeleženec - izjava o umiku
Po oceni sodišča sicer z umikom strankine zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Omejitve iz drugega odstavka 134. člena ZUP tako ne veljajo, ko v postopku kot stranka z nasprotnim interesom nastopa zgolj stranski udeleženec, zato ga tudi ni treba obveščati o umiku zahteve. Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj (ex tunc), zato se šteje, da zahteva sploh ni bila vložena. Do posega v pravni položaj stranskih udeležencev (če bi bil tožniku takšen položaj priznan) bi tako lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se glede na umik zahteve ne bo zgodilo. Glede na navedeno je toženka lahko izdala sklep o ustavitvi postopka, ne da bi tožniku pred izdajo sklepa poslala umik zahteve v izjavo.
subsidiarni upravni spor - pomankljiva tožba zaradi varstva ustavnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasna odredba - nepopravljiva škoda
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek, tožbeni zahtevek pa je oblikovan tako, da tožnika izpodbijata dejanje tožene stranke in je v tem smislu dovolj konkretiziran, saj se nanaša na konkretni osebi in na konkretna dejanja, to je na zahtevo tožene stranke po 3 x tedenskem testiranju. Tožbeni zahtevek ni uperjen zoper abstraktni pravni akt, ampak zoper konkretizirano dejanje tožene stranke.
Tožnika utemeljujeta težko popravljivo škodo s tem, ko navajata, da so učenci, ki se šolajo na daljavo – s čimer smiselno navajata, da sodita mednje – izolirani, izobražujejo se brez sodelovanja ali prisotnosti učitelja. Snov se jim ne podaja, izdelki se ne pregledujejo niti se ne sme izvajati ocenjevanja znanja. Menita, da je prepoved izobraževanja in dopuščanje posegov v telo že samo po sebi take narave, da predstavlja nenadomestljivo škodo. Po mnenju sodišča tožnika z zgoraj navedenimi trditvami težko popravljive škode nista izkazala, saj se lahko šolanju na daljavo izogneta s tem, da pristaneta na pogoje, ki so potrebni, da bi šolo lahko obiskovala, v konkretnem primeru je to izpolnjevanje pogoja PCT. Torej se škodi lahko izogneta in zato ta škoda ni nepopravljiva.
ZLS člen 49, 49/1, 67, 67/1. ZUP člen 207, 207/1, 237, 237/2, 237/2-1.
koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - upravni akt - nepristojni organ
Izpodbijano odločbo o spremembi koncesijske odločbe je izdal župan občine, ne da bi pristojni prvostopenjski organ sploh odločal, nato pa je župan izdal še drugostopenjsko odločbo, s katero je odločil o pritožbi zoper njo. Sodišče je zato izpodbojano odločbo, ker o njej ni odločal pristojni upravni organ, odpravilo.
Obveznost cepljenja je v skladu z ustaljeno sodno prakso obveznost, ki nastane že na podlagi samega zakona in ne na podlagi inšpekcijske odločbe.
Za izrek ukrepa o opravi na predpisan način manjkajoča obvezna cepljenja so pravno relevantne le tiste okoliščine, iz katerih je razvidno, da obvezno cepljenje ni bilo izvedeno, in da ni razlogov za opustitev celjenja.
Neizvršena zakonsko predpisana pojasnilna dolžnost ni razlog za izpodbijanje ukrepa zdravstvenega inšpektorja.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ne izhaja, ali se tožniku davek za plovilo PI-... odmerja, ker je to plovilo vpisano v vpisnik morskih čolnov po Pravilniku (torej po prvi alineji 2. člena ZDVP) ali ker je njegov lastnik tožnik kot rezident Slovenije, plovilo pa izpolnjuje tehnične pogoje za vpis, čeprav v vpisnik sploh ni vpisano oz. ni vpisano, ker je registrirano v tujini (torej po drugi ali tretji alineji 2. člena ZDVP). V prvem primeru bi tožnikovi argumenti o izbrisu iz vpisnika morskih čolnov z odločbo uprave za pomorstvo iz leta 2017 lahko bili pravnorelevantni, v drugem primeru pa bi utegnilo biti pravnorelevantno dejstvo, da tožnik več ni lastnik predmetnega plovila, kar dokazuje s prodajno pogodbo iz leta 2018.