imenovanje direktorja - javna podjetja in agencije
Sama primernost izbire med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa in statuta agencije, ni predmet presoje zakonitosti izpodbijanega akta o izbiri, če je izbira v izključni pristojnosti tožene stranke; odločitve tudi ni potrebno posebej utemeljevati;
kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, imajo pravico le potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti izbrani.
ZTPDR člen 18, 18/1, 75, 75/2-1. ZDR (1990) člen 100, 100/1-3. SKPG člen 9. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
dokazno breme - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - delovno razmerje pri delodajalcu - pogoji za prenehanje delovnega razmerja - postopek ugotavljanja nedoseganja pričakovanih rezultatov dela
Iz določb ZTPDR, ZDR in SKPG izhaja, da morajo biti razlogi za ugotovitev, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov dela, osebnega značaja. Če so dani stvarni razlogi, ni pogojev za prenehanje delovnega razmerja zaradi navedenega razloga.
Nedoseganje pričakovanih rezultatov dela je razlog osebnega značaja, zato je dokazno breme, da je bil postopek izveden v skladu s predpisi in da so dani tudi pogoji za prenehanje delovnega razmerja na podlagi Konvencije MOD št. 158, na delodajalcu.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
V postopku za ugotavljanje, da delo delavca ni trajno potrebno, je za razvrščanje delavcev v določeno kategorijo delovnih mest, na katerih se ugotavlja delovna uspešnost delavcev, pomembna le določba 13.
člena SKPG. Ta določa, da se v isto kategorijo razvrstijo vsi delavci, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Pomembno je torej delovno mesto, na katerem dela delavec, ne pa njegova strokovna izobrazba.
URS člen 22, 23. EKČP člen 6. ZPP člen 18, 18/2, 181, 274, 354, 354/1, 354/2, 379, 379/1, 384, 384/1.
pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - presoja zakonitosti pogodbe o zaposlitvi
Velja načelo pravice do sodnega varstva (22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije - URS, 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Konvencija), torej pravice do sojenja o stvari sami. Sodišče lahko zavrže tožbo le v primeru in pod pogoji, ki so v zakonu (npr. v ZPP) točno določeni. Sodišče je kršilo navedeno načelo, če je na podlagi 4. in 5. odstavka 135. člena ZDR zavrglo tožbo, v kateri je tožnik izpodbijal pogodbo o zaposlitvi.
ZDDO člen 45, 45/1-5, 47, 49.ZUP člen 3, 42, 43, 183, 185, 187, 188.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - zloraba položaja oziroma pravic - kršitev pravne norme - ravnanje čez dopustno mero
Zloraba položaja oziroma pravice je v tem, da storilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičevanja, ki ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičevanja. Pravica ima namreč svoje meje in ravnanje čez dopustno mejo, pomeni kršitev pravne norme.
ZTPDR člen 73, 73/1.ZOR člen 174, 177. ZVD člen 24, 27. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - sodni postopek - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo, ker nista upoštevali, da bi bilo mogoče o tem, ali je bil tožnik poškodovan zaradi ravnanja z nevarno stvarjo, prej ugotoviti, kakšna naprava je sekalec mesa Kuter, kako ga je treba čistiti, ter to, ali je mogoče stroj očistiti tako, da bi bila pri tem v celoti izključena nevarnost poškodb čistilca.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prav pravilna ugotovitev, ali je bil revidentov izostanek opravičen ali ne (ne pa vprašanje pravilnega vodenja postopkov za priznanje pravic iz zdravstvenega varstva), je bistvena tudi za odločitev, ali je revident zaradi svojih izostankov huje kršil delovne obveznosti ali ne, in posledično, ali mu je delovno razmerje prenehalo zaradi tehtnega razloga (zakonito) ali ne (nezakonito).
mnenje izvedenca - invalid I.kategorije - vzrok nastanka invalidnosti
Zdrava hrbtenica bi se lahko poškodovala samo v primeru velikih strižnih sil, ki bi tkivo in hrbtenico dobesedno raztrgale (izjava izvedenca na l. št. 74). Glede na povedano je logičen in sprejemljiv zaključek sodišča, da je imel revident hrbtenico bolezensko spremenjeno (izvedenec govori o močno bolnem - degeneriranem diskusu) že pred kritičnim dvigom bremena, tako da je bil dvig bremena le sprožilni moment, ki je obolenje razkril. Kot je zapisano v izvedenskem mnenju, bi lahko bil tak sprožilni moment tudi gib hrbtenice pri navadnem sklanjanju ali celo neznaten stres pri kihanju. Zato ni mogoče ugotoviti, da je pri revidentu vzrok nastanka invalidnosti posledica poškodbe pri delu in ne bolezen.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - denarno nadomestilo - konkurenčna klavzula
Pogodba o zaposlitvi ni določala, da bosta stranki ali kdo tretji presojali ali konkretne dejavnosti, ki bi jih nameraval izvajati tožnik ali njegov družinski član po prenehanju delovnega razmerja, pomenijo opravljanje dejavnosti, ki so sodile v njegovo delovno področje, ali so morda v zvezi z dejavnostjo delodajalca in ali bi morda lahko škodile delodajalcu, od te presoje pa bi bilo odvisno, ali delodajalec uveljavlja konkurenčno klavzulo in kot protidajatev ponuja nadomestilo ali ne. Ker torej takšna ureditev ni bila predvidena, je mogoče določila pogodbe o zaposlitvi o konkurenčni klavzuli tožnika po prenehanju delovnega razmerja obravnavati le kot nepogojno zavezo obeh strank pogodbe.
ZDR (1990) člen 18, 18/1. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje za določen čas - domneva, da sta stranki sklenili delovno razmerje za nedoločen čas
Določila 1. odstavka 18. člena ZDR določajo, da če ostane delavec na delu po času, ko bi mu moralo prenehati delovno razmerje, se šteje, da je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Ta zakonska domneva, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, sankcionira delodajalčevo opustitev ustrezne pravne ureditve statusa delavca, ki je bil pri delodajalcu zaposlen za določen čas, ta čas pa poteče.
SKPG člen 12. ZDR (1990) člen 36b, 36h, 36h/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2, 9/2-a.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - trajni presežek - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev - objektivnost meril ocenjevanja
Ker niso bila ugotovljena objektivizirana merila za oceno revidentove uspešnosti, to pomeni, da je bilo zaradi zmotno oziroma preuranjeno uporabljenega materialnega prava dejansko stanje še nepopolno ugotovljeno. Ni še namreč možna ugotovitev, da je delo revidenta postalo trajno nepotrebno in da je bil postopek izveden v skladu z določbo 36b člena ZDR. Ker je kriterij delovne uspešnosti bil po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja, je moral biti uporabljen objektivno. Izdelava ocene uspešnosti dela brez objektivnih meril ter brez obrazložitve ne kaže na to, da so bili v vseh primerih ocenjevanja delovne uspešnosti uporabljeni enaki kriteriji, to pa bi lahko bil tudi razlog za ugotovitev nezakonitosti celotnega postopka tožene stranke.
ZDR (1990) člen 105. ZTPDR člen 83.ZOR člen 360.ZPP člen 274, 274/1, 370, 370/1-3, 380, 380/2, 384, 384/4.
prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - pravni učinek pravnomočne odločbe
Pravnomočnost pomeni dokončnost pravnega razmerja, ki izhaja iz dispozitiva izdane odločbe, da postane z njo pravnomočna tudi vsebina odločbe in ima pravni učinek tudi v primeru, če bi šlo za nezakonito in nepravilno odločbo.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik seznanjen s tem, da ga tožena stranka poziva, da se vrne na delo določenega dne, vendar tega ni upošteval. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bil odsoten z dela naslednjih pet zaporednih delovnih dni, kot tudi to, da se ni vrnil na delo do dokončnosti odločitve.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za drugega - služenje vojaškega roka - poškodba pri izvajanju vojaške vaje - krivdna odgovornost vojaškega starešine - povzročitev škode iz malomarnosti - višina odškodnine - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah
Tožena stranka (RS) po načelu krivde odgovarja za škodo, ki je vojaku med služenjem vojaškega roka nastala pri preskakovanju ovire na neosvetljenem poligonu, ob izostanku potrebnega varovanja in neupoštevanju vojakove slabše zdravstvene zmožnosti.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - krožna žaga kot nevarna stvar - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Krožna žaga, na kateri se je poškodoval tožnik, je nevarna stvar. Ko obratuje, ni mogoča taka zaščita, ki bi preprečila možnost nesreče.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - vlaganja v nepremičnino - sklepčnost tožbe - dednopravni zahtevek - stvarnopravni zahtevek
Po 32. členu Zakona o dedovanju je mogoče zahtevati delež tudi na delu premoženja oziroma izločati tudi del premoženja, ki pomeni "določeno celoto", vendar pa ne na ta način, da se pri tem zahteva solastninski delež na posamezni stvari (hiši) in izključna lastninska pravica na drugi posamezni stvari (eni parceli, za katero tožnik celo sam trdi, da sodi k hiši, da gre za parkirišče). Enako velja za izločitveni zahtevek na podlagi 22. člena ZTLR.
zahteva za varstvo zakonitosti - dolžnost preživljanja - verzijski zahtevek - obogatitev
Zahteva za varstvo zakonitosti pravno pravilno zatrjuje, da abstraktni dejanski stan iz 133. člena ZZZDR predpostavlja, da je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnice) in okoriščenja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženca). ZZZDR tedaj izhaja iz načela obogatitve. Vrniti je treba doseženo korist. Kadar ni mogoče govoriti o doseženi koristi, povračilni zahtevek na podlagi določbe 133. člena ZZZDR ne more biti utemeljen.
Pogodba, pri katere sklenitvi niso bile spoštovane določbe ZKZ iz leta 1986 (obvezna ponudba, predkupni upravičenci - 26. člen) ni nična, temveč le izpodbojna.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka
Zmotno je tožnikovo prepričanje, da se je z vložitvijo pritožbe spremenil potek mirovanja. Pritožba, ki ni uspešna, ničesar ne spremeni glede posledic mirovanja in tudi ne glede roka, v katerem je mogoče predlagati nadaljevanje postopka.
začasna odredba - pogoji - verjeten nastanek težko popravljive škode - preklic radijskega dovoljenja - pristojbine za uporabo radijskih frekvenc
Čeprav je preklic radijskega dovoljenja stvar posebnega postopka, je to, da do njega lahko pride ob neizpolnitvi obveznosti, pomembna okoliščina v zvezi s presojo verjetnosti nastanka težko popravljive škode.