ZDR (1990) člen 36a, 36a/1, 36b, 36b/1.ZU člen 103.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - kriteriji in postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev
V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da pravna prednica prvotožene stranke v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni uporabila kriterijev za določitev teh delavcev in ni postopala v skladu z določbo 36.b člena ZDR. Sodišče druge stopnje je poleg tega še izrecno poudarilo, da delo delavca ne more postati trajno nepotrebno, če bi ga bilo možno razporediti na drugo delo ali mu delo zagotoviti s krajšo dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo (36.a člen ZDR). Ker torej iz dejanskih ugotovitev sodišča v izpodbijani sodbi izhaja, da pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev niso bili upoštevani kriteriji za njihovo določitev, zgolj pavšalno pa se je ugotavljalo, da tožnici drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, že samo ti ugotovitvi zadoščata za zaključek, da v postopku niso bile spoštovane zakonske določbe, to pa pomeni, da je bil postopek in s tem tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnici nezakonit. Ker je tožnica v času prenehanja delovnega razmerja opravljala čisto splošne naloge referenta v glavni pisarni kot administrativni tehnik (kar kažejo listine v spisu), za njena dela, ne glede na to, kdo je njene ostale sodelavce ob reorganizaciji dejansko prevzel, ni mogoče govoriti o tem, da je opravljala take naloge, da bi sodile izključno v delovno področje upravne enote. Pri odločanju o tem, kdo je pravni naslednik prejšnjega delodajalca tožnice tudi ne more biti pomembna izdelana razporeditev delavcev in sistemizacija delovnih mest, ki jih je sicer po reorganizaciji postavila prvotožena stranka. Pomembne so le dejanske naloge, ki jih je delavec opravljal in ugotovitev, ali so bile te naloge take, da bi jih skupaj z delavcem morala prevzeti upravna enota ali ne. Pri tem je upravna enota - država od prejšnje občine prevzemala le naloge, ki so glede na veljaven ustavni sistem v njeni pristojnosti, ne pa vseh nalog občin. In v spornem primeru je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da v primeru tožnice ne gre za takšne naloge, ki jih je prevzemala država - upravna enota.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - obnova postopka - dovoljenost obnove postopka
Revizija je pri ugotavljanju razlogov za obnovo postopka v obnovitvenem postopku še bolj omejena, kot v drugih postopkih, saj je glede dovoljenosti obnove za preizkus dejansko odprto samo vprašanje pravilne uporabe določbe 421. člena ZPP-77. Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen po določbi 4. in 9. točke 421. člena ZPP-77, bi bila v spornem primeru obnova postopka dovoljena le, če bi revident razpolagal s kazensko sodbo, v kateri bi bile ugotovljene krive izpovedi prič ali če bi revident izvedel za nova dejstva ali pridobil nove dokaze, ki niso bili uporabljeni v prejšnjem postopku, zaradi katerih bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bil ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Ker revident (dejanska ugotovitev) takih dokazov ni predložil, kar sta pravilno ugotovili nižji sodišči, je v skladu z veljavnimi predpisi pravilna in zakonita odločitev, da se obnova postopka ne dovoli.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21031
ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - obteževalne okoliščine - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne gre za kršitev kazenskega zakona, če je pritožbeno sodišče kot obteževalno okoliščino upoštevalo, da se je obsojenec brez povoda agresivno obnašal do oškodovanca. Za kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP bi šlo le, če bi bila z odločbo o kazni prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu.
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov
Ker vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočen sklep o podaljšanju pripora zaradi ponovitvene nevarnosti zgolj z vidika zakonske ureditve, ne navaja pa okoliščin, ki bi potrjevale njegovo trditev, da je sodišče s podaljšanjem pripora ravnalo v nasprotju z načelom sorazmernosti, je zahteva neutemeljena.
pripor - ponovitvena nevarnost - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejansko vprašanje je, ali je obtoženec še odvisnik ali ne. Po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni stvar presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, ali je bilo to vprašanje v postopku o podaljšanju pripora pravilno ugotovljeno.
dokazi - listine - zdravniško spričevalo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da se je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju poškodbe kot elementa kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ oprlo na "zdravniško spričevalo", ni v nasprotju s pravili ZKP o ugotavljanju dejstev, saj ga je ocenjevalo kot vsak drug dokaz, za izvedeništvo pa ni bilo nobene potrebe.
ZKP člen 201, 201/1-2, 202, 202/1.KZ člen 267, 267/1.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik ne sprejema ugotovljenih dejstev oziroma njihove ocene glede obstoja pripornih razlogov, napada ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da tožnik kot odvetnik pogosto nastopa pred sodiščem, pri katerem je bila tožba vložena, ne more biti razlog za to, da bi sodnik ravnal drugače, kot je določeno v 2. členu ZSS.
Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali sodišča odloči, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da bi se tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj mora torej v predlogu navesti okoliščine, ki kažejo, da bi - če bi bilo za odločanje določeno drugo stvarno pristojno sodišče - bil postopek očitno lažje opravljen ali da so drugi tehtni razlogi za predlog.
ZOTMR člen 1, 1/2, 7, 7/3, 8, 8/2, 20, 21, 24, 24/1, 26, 26/1, 120, 164, 164/1, 164/4-1.ZOSRL člen 217, 217/2.ZOR člen 387, 387/1, 387/2, 652.
pretrganje zastaranja - posredni oškodovanci - povrnitev škode - pripoznava dolga - pravo, ki ga je treba uporabiti - letalski prevoz - prevoz potnikov v zračnem prometu - smrt potnika v letalski nesreči - odškodninska odgovornost prevoznika - zakonsko določen odškodninski limit
Pravna podlaga v odškodninskem sporu, nastalem zaradi letalske nesreče ob panoramskem letu, je v posebnem predpisu, ki ureja obligacijska razmerja v zračni plovbi.
Kadar plača odgovorna oseba odškodnino do zakonsko omejene višine, pri tem pa je ni pripravljena plačati nad to mejo, ker ne priznava, da je bila škoda storjena namerno ali iz hude malomarnosti, ne pomeni, da je pripoznala dolg in da se zato pretrga zastaranje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21029
KZ člen 311, 311/2.ZKP člen 340, 340/1-1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - v organizirani skupini spraviti drugega čez mejo - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič
Določilo "v organizirani skupini spraviti drugega čez mejo" iz 2.odstavka 311. člena KZ, ki je veljalo do uveljavitve sprememb KZ dne 23.4.1999, ni pomenilo, da je organizirana skupina potrebna na strani storilcev kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje je storil tisti, ki je spravil čez mejo organizirano skupino ljudi.
mandatna pogodba - zastopanje v sodnih postopkih - odvetniško kot pooblaščenec - pravica odvetnika do nagrade
S pooblastilom za zastopanje, ki ga da stranka odvetniku in ga ta sprejme, je vzpostavljeno mandatno razmerje, ki ga ureja XVIII. poglavje Zakona o obligacijskih razmerjih, posebej pa še Zakon o odvetništvu.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - pojem nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - vojaške vaje - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je tveganje večje od običajnega, nevarnosti, ki so jim izpostavljeni udeleženci take aktivnosti, pa presegajo nevarnosti katerim je izpostavljen človek pri običajnih opravilih (drugi odstavek 154. člena ZOR). Glede na višino vojaške ovire imenovane "tarzanka", načina njenega premagovanja (preprijemanja z rokami, zaradi česar pride do nihanja telesa) in dejstva, da so bile približno tri metre in pol od tal odmaknjene kovinske prečke spolzke, je treba premagovanje ovire imenovane "tarzanka" opredeliti kot nevarno dejavnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21030
KZ člen 171, 171/1, 178, 178/2.ZKP člen 52, 52/1, 53, 53/1, 147.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev na škodo državnega tožilstva - predlog za pregon
Ker se predlog za kazenski pregon po 1. odstavku 53. člena ZKP poda pri državnem organu, ki je upravičen sprejeti kazensko ovadbo, to pa je po 147. členu ZKP pristojni državni tožilec, kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 1. odstavku 171. člena KZ pa je bilo storjeno na škodo okrožnega državnega tožilstva (2. odstavek 178. člena KZ), predlog za kazenski pregon ni bil potreben. V obravnavanem primeru je namreč okrožni državni tožilec s pravočasno vloženim predlogom za pregon sam sebi podal tak predlog.
Sklicevanje tožnice v pritožbi na skrajno silo zaradi zaščite njenega premoženja in življenja, v primeru gradnje objekta brez lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, ni razlog iz 72. člena ZUS, zaradi katerega se sme izpodbijati sodba.
Če premoženje ni bilo podržavljeno pravnim prednikom vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka, Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (Uradni list FLRJ, št. 64/46) ne more biti podlaga za uveljavljanje vrnitve tega premoženja po določbah ZDen.
Ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če je bila v zvezi z določbo 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ uporabljena določba njegove novele, objavljene v Uradnem listu FLRJ, št. 105/48
odgovornost za drugega - odgovornost države - vojaška vaja - krivdna odgovornost vojaškega starešine - povzročitev škode iz malomarnosti - povrnitev škode - denarna odškodnina - vmesna sodba
Vojaške starešine, ki razpolagajo z znanjem in izkušnjami pri postavljanju vojaških naborov, so odredile, da se vodovodno korito za pomivanje in umivanje postavi na vzpetini nad taborom, pri tem pa ob dejstvu, da se je voda prelivala čez rob korita, ni bilo poskrbljeno za odvodnjavanje, kar je imelo za posledico, da je voda tekla proti vojaškemu taboru, zaradi česar je bil travnat teren med koritom in taborom razmočen in blaten. Ravno zardi razmočenega in blatnega travnatega terena pod vodnim koritom je tožniku spodrsnilo. Tako postavitev vojaškega tabora in vodnega korita nad njim sta sodišči druge in prve stopnje opredelili kot krivdno obliko malomarnosti (158. člen ZOR).