avtomobilska škoda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - podlage za odgovornost - dokazno breme - denarna odškodnina
Po 178. v zvezi z 154. členom Zakona o obligacijskih razmerjih je tožnik tisti, ki mora dokazati, da je zavarovanec tožene stranke povzročil škodo ter da je zanjo kriv.
ZA izrek ukrepa iz 73. člena ZUN zadostuje ugotovitev, da se gradi ali drugače posega v prostor brez dovoljenja. Lokacijska dokumentacija je podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, ni pa dovoljenje za gradnjo. Pritožba zoper sklep o odločitvi o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ki je vložena po izteku roka iz 5. odstavka 69. člena ZUS, je prepozna in jo je potrebno zavreči.
dokazovanje - trditveno in dokazno breme strank - ugotovitev dejanskega stanja - priznanje dejstev - pripoznava tožbenega zahtevka
Za odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku, je sodišče prve stopnje relevantno dejansko stanje ugotavljalo in ga tudi ugotovilo. Zanjo ni potrebovalo priznanja tožene stranke. To je relevantno samo za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, ko sodišče dejanskega stanja sploh ne ugotavlja.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja
Tožnica ni dokazala, da sta njena starša dala denar za nakup montažne hiše samo njej kot doto. Ker je bil po skladnih navedbah pravdnih strank in ugotovitvah sodišča prispevek obeh zakoncev pri ostalem skupnem premoženju enak, tožnici ni uspelo izpodbiti zakonske domneve iz 1. odstavka 59. člena ZZZDR, saj pri izgradnji hiše ni dokazala drugačnega razmerja.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - uporaba zakona
V času odločanja organa prve stopnje Zakon o žrtvah vojnega nasilja požiga, izropanja ali porušenja doma (še) ni določal kot dejanske podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja (begunca). Šele novela (Ur.l. RS, št. 43/99) je uredila primere, med katere bi lahko bil uvrščen primer tožnice.
ZOR člen 192, 192/1, 200. ZSOSI člen 53, 53/1, 56, 156.
povrnitev negmotne škode - odgovornost države - služenje vojaškega roka - izvršitev ukaza vojaškega starešine - deljena odgovornost - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
V obravnavani zadevi dejstvo, da tožnik ni odklonil izvedbe ukaza nadrejenega vojaškega starešine, ne predstavlja prispevka v smislu deljene odgovornosti po 1. odstavku 192. člena ZOR.
priznanje statusa in pravic - begunec - uporaba materialnega zakona
V času odločanja organa na prvi stopnji Zakon o žrtvah vojnega nasilja osebam, ki so pobegnile zaradi uničenja doma, ni dajal podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja (begunca). Te primere je uredila šele novela (Uradni list RS, št. 43/99).
Tožba, v kateri ni naveden akt, ki se izpodbija, niti zakaj se toži - je pomanjkljiva; če tožnik pomanjkljivosti ne odpravi na poziv sodišča, je ni mogoče obravnavati in jo je potrebno zavreči po 2. odstavku 29. člena ZUS.
nastanek denarne obveznosti - izročitev zadolžnice - funkcija zadolžnice
Z zadolžnico obveznost ne nastane. Njena funkcija je le v tem, da dokazuje obstoj obveznosti, ki je nastala poprej ali sočasno. Je skratka papir, ki opisuje obveznost tistega, ki se je zavezal k denarni spolnitvi. Je dokazna listina o obstoju dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS40412
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13. ZPPSL člen 120.ZOR člen 154, 154/1, 210, 210/4.
nasprotje v razlogih sodbe - pravne posledice začetka stečajnega postopka - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka - uporaba materialnega prava
Nasprotje v razlogih sodbe, ki se nanaša na uporabo materialnopravnih predpisov, ni bistvena kršitev določb postopka iz člena 354/1-13. Takšno sodba je z vidika pravilne uporabe materialnega prava vedno možno preiskusiti.
Zaradi začetka stečajnega postopka pogodba o skupnem vlaganju ne preneha. Zato je stečajni dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka glede predmeta pogodbe o skupnem vlaganju še vedno vezan samo na svojega sopogodbenika, čeprav je lastnik predmeta pogodbe tega uspel izločiti iz stečajne mase na podlagi lastninske pravice.
ZPPSL člen 10, 10/3, 120, 143.ZOR člen 126, 126/2, 126/3, 131.
stečaj - prodaja nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - razdrtje pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - izločitev iz stečajne mase
Pogodbe ni mogoče razdreti, če dolžnik le neznatnega dela obveznosti ni izpolnil. Če dolžnik na upnikovo obvestilo, da razdira pogodbo ne odgovori, mu to v primeru spora, ali je pogodba razdrta, ne škoduje.
Samo zaradi tega, ker je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik, tožeča stranka ne more izločevati iz stečajne mase nepremičnine, ki jo je stečajnemu dolžniku že izročila na podlagi veljavne prodajne pogodbe.
Bistvo hipoteke je v tem, da obstoji še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zato se lahko materialnopravni razlog za neveljavnost vknjižbe nanaša le na sam hipotekarni posel, torej tisti pravi posel, ki je bil podlaga za sporno vknjižbo, ne pa na tisti pravni posel, ki je bil podlaga za pridobitev lastninske pravice.
ZPP člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Navedba vrednosti spornega predmeta je - v obsegu presoje o pravici do revizije - po določbi drugega odstavka 186. člena ZPP obvezna, zato tožeča stranka, ki tega v tožbi za izpraznitev stanovanja ni storila, nima revizije v delu, ki se nanaša na pravnomočno odločitev o tej tožbi (drugi odstavek 382. člena ZPP).
zastava - razmerje med zastavnim dolžnikom in glavnim dolžnikom - poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja
Iz posojilno zastavne pogodbe ni razvidna podlaga razmerja med zastavnima dolžnikoma in glavnim dolžnikom. Ker zato ni mogoče opredeliti njihovega razmerja kot takega, ki je podobno razmerju med porokom in glavnim dolžnikom, tožnika kljub grozeči izvršbi s prodajo s hipoteko obremenjene nepremičnine ne moreta zahtevati zavarovanja svoje bodoče terjatve proti glavnemu dolžniku. Vendar tožbeni zahtevek ne bi bil utemeljen niti v primeru, če bi bila možna ustrezna opredelitev razmerja med pravdnimi strankami. S porokove strani zahtevano plačilo celotne (pa tudi delne) terjatve upnika proti glavnemu dolžniku ni sredstvo zavarovanja morebitne porokove terjatve v smislu 1015. člena ZOR.
dovoljenost revizije - zapuščinski postopek - zemljiškokjižni postopek - sklep o zemljiškoknjižni izvedbi sklepa o dedovanju - zavrženje revizije
Po svoji vsebini je sklep za zemljiškoknjižno izvedbo sklepa o dedovanju zemljiškoknjižni sklep. Predlog na dopolnitev tega sklepa in odločitev o njem je zato treba obravnavati tudi po Zakonu o zemljiški knjigi, ki v 97. členu določena, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije.
priznanje statusa in pravic - begunec - uporaba zakona
V času odločanja organa prve stopnje Zakon o žrtvah vojnega nasilja požiga oz. izropanja domov (še) ni določal kot dejanske podlage za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Šele novela (Ur.l. RS, št. 43/99) je uredila primere, med katere bi lahko bil uvrščen primer tožnice. Zato njena pritožba ni utemeljena.
sklenitev pogodbe - zastopanje pravnih oseb - spojitev pravnih oseb - izpolnitev pogodbenih obveznosti pravnega prednika
Ob združitvi pravnih oseb mora novi subjekt prevzeti vse obveznosti prejšnjih subjektov, saj pri tem ne more trpeti pravna varnost upnikov. Zato je veljavno sklenjena in realizirana kreditna pogodba za tožečo stranko ob združitvi predstavljala eno od obveznosti, ki jih je prevzela z združitveno pogodbo.
Za ugotovitev upravičenca v postopku denacionalizacije stavbnega zemljišča, ki je bilo nacionalizirano po ZNNZGZ v letu 1958, ni pomembno samo to, da je ta zakon naveden v 9. točki 3. člena ZDen (to je pomembno le za stvarno pristojnost upravnega organa), ampak tudi, kdaj in na podlagi katerega predpisa je prejšnji lastnik proti plačilu odškodnine zemljišče dejansko izgubil. Pravica uporabe na zazidanem stavbnem zemljišču je bila vezana na lastništvo stavbe. Če je bila stavba po prodaji porušena, v razmerju do prejšnjih lastnikov in njihovih pravnih naslednikov, to ni nezazidano stavbno zemljišče v smislu 32. člena ZDen. Uporaba 72. člena ZDen se nanaša le na odškodnine, dane na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena ZDen ter na odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu ZDen.
V postopku za izrek ničnosti odločbe ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost se uveljavlja.