Ker delavec z zamujanjem in neprihajanjem na delo ni pokazal zanesljivosti in odgovornosti pri opravljanju delovnih nalog, kar spada v okvir strokovnosti vodstvenega delovnega mesta, je komisija za oceno poskusnega dela delavca upravičeno ocenila z negativno oceno. Zaradi negativne ocene poskusnega dela je delavcu delovno razmerje prenehalo v skladu z zakonom.
V izreku je sodišče prve stopnje tam navedeni znesek stroškov naložilo v plačilo tožeči stranki, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je situacija obratna in da je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Pravnomočna pa postane zgolj tista odločitev (tako v sodbi kot tudi v sklepu), ki je vsebovana v izreku, ne pa tudi v njegovi obrazložitvi.
Diskriminacije ne predstavlja ravnanje delodajalca, ki za prosto delovno mesto izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Tudi sicer v primeru uveljavljanja kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec odgovarja le odškodninsko po splošnih pravilih civilnega prava, kar pomeni, da neizbrani kandidat v sodnem sporu lahko uveljavlja le odškodninski zahtevek.
ZTPDR člen 118. Pravilnik o delovni knjižici člen 14.
priznanje delovne dobe - priznanje zavarovalne dobe - rok za sodno varstvo – sojenje v razumnem roku
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. zavarovalne dobe po ZPIZ ni vezana na nikakršne roke. Zato v primeru uveljavljanja priznanja delovne dobe za čas od 1.9.1965 do 31.7.1967 in plačila prispevkov za to obdobje, pojem razumnega roka, kot ga je oblikovala sodna praksa, ne pride v poštev.
Ali je obdolženka storila kaznivo dejanje z goljufivim namenom ali ne, ni pravno ampak dejansko vprašanje. Zato je sodišče prve stopnje, ko goljufivega namena pri obdolženki ni ugotovilo ravnalo prav, ko jo je oprostilo po 3. točki prvega odstavka 358. člena ZKP, ker ji ni dokazano, da je storila kaznivo dejanje, ki ga je bila obtožena. Tako tudi ni nasprotja med izrekom in obrazložitvijo in uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ni podana.
prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - ukinitev delovnega mesta
Dejstvo, da je delavec občasno delal na drugem delovnem mestu, še ne pomeni, da mu je zakonito prenehalo delovno razmerje, saj se v skladu s 4. odst. 51. čl. ZPPSL ne more upoštevati le dejansko ali celo občasno delo delavca na delovnem mestu, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinja, temveč je potrebno odločati v skladu z veljavnimi delovnopravnimi predpisi, ki zahtevajo formalno razporeditev delavca na delovno mesto.
pogodba o delu - delovno razmerje - dodatek na delovno dobo
Tožnik ni upravičen do dodatka na delovno dobo, ker le-ta pripada le delavcu, ki ima sklenjeno delovno razmerje, ne pa tistemu, ki opravlja delo po pogodbi o delu.
Če po pobotu terjatev tožnika in tožene stranke ostane nepobotana terjatev tožnika iz naslova zakonskih zamudnih obresti, mora sodišče tožbenemu zahtevku v tem delu ugoditi. Sodišče je s tem, ko je v izreku sodbe najprej ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke iz naslova zakonskih zamudnih obresti, v nadaljeanju pa zavrnilo celoten tožbeni zahtevek, zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Sodišče se mora opredeliti do kršitev, ki so delavcu v postopku očitane. Ni dovolj ugotovitev, kaj je delavec storil, potrebno je ugotoviti, ali je s tem ravnanjem izpolnjen dejanski stan očitanih kršitev. Če sodišče potrdi sklep disciplinskega organa, pa se hkrati ne opredeli do očitanih kršitev (ne ugotovi, ali je tožnik za vse očitane kršitve odgovoren), pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - potek časa
Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas za delo, ki je projektno organizirano in delodajalec oceni predvideni čas, v katerem bo projekt dokončan (in ga v pogodbi o zaposlitvi časovno opredeli), delavcu preneha delovno razmerje s potekom časa, ne glede na to, ali so bila dela na projektu končana ali ne. Delodajalec delavcu ni bil dolžan podaljšati delovnega razmerja, ker projekt še ni bil končan.
ZOR člen 414, 414/1, 435, 435/1, 414, 414/1, 435, 435/1.
nujno sosporništvo - sosporništvo
Dolžniki nedeljive obveznosti so dispozitivni sosporniki. Nedeljivo obveznost lahko v celoti izpolni eden od dolžnikov po izboru upnika, ali vsi skupaj. Po določbi 1. odst. 414. čl. ZOR vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti.
uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - nadomestno dejanje - založitev zneska - ugovor - opozorilo na posledice
Upnik lahko skupaj s predlogom za izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve vloži tudi predlog, naj sodišče naloži dolžniku, da vnaprej založi določen znesek, iz katerega se bodo pokrili stroški oprave nadomestnega dejanja. Založeni znesek se položi pri sodišču kot sodni depozit, nato pa sodišče iz pologa v breme dolžnika izplačuje upniku določene zneske na podlagi dokumentacije, ki izkazuje dejanske izdatke oprave nadomestnega dejanja.
Če dolžnik v sklepu o izvršbi ni opozorjen, kam naj položi založeni znesek za stroške, je treba kot pravilno izpolnitev njegove obveznosti šteti tudi prostovoljni polog zneska neposredno na upnikov račun.
Kršitev določbe prvega ali drugega odstavka 57. člena ZIZ lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice
Ker sta bila dva pomožna objekta, dva lesena provizorija, rastlinjak in ostale premične stvari na nepremičnini že v času, ko je tožnik nepremičnine kupil na javni dražbi, ne gre za vznemirjanje lastnika.
Po določbi 3. odst. 46. čl. takrat veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte določi za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ. Odločba območne geodetske uprave pa ni odločba za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa, zato ni mogoče reči, da je bilo z navedeno odločbo določeno funkcionalno zemljišče. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato lahko upoštevalo le podatke navedene v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta in raba parcel, to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzamejo tudi v zemljiški knjigi.
sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo - ugovor
Zoper sklep o dovolitvi novega izvršilnega sredstva (in predmeta) izvršbe ima dolžnik sicer pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu (in predmetu) izvršbe.
pravni pouk - določitev meje - dokončnost odločitve
Pravni pouk, da imajo udeleženci postopka pravico v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa oz. od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, uveljavljati močnejšo pravico v posebni pravdi, je nepravilen. Sodišče prve stopnje je namreč v bagatelnem mejnem sporu (in ob soglasju strank) urejalo mejo v skladu s 136. členom ZNP, predvsem pa poskusilo urediti mejo na podlagi močnejše pravice, zato je odločitev nepravdnega sodišča dokončna.