Delavec (tožnik) ni dolžan delodajalcu (tožencu) povrniti stroškov postopka, kadar umakne tožbo v sporu v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. V individualnem delovnem sporu v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja ni mogoče uporabiti splošnih pravil o priznanju stroškov postopka, ki jih določata določbi 156. in 158. člena ZPP, temveč je potrebno uporabiti specialno ureditev iz 22. člena ZDSS, po kateri trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka.
Ali je obdolženka storila kaznivo dejanje z goljufivim namenom ali ne, ni pravno ampak dejansko vprašanje. Zato je sodišče prve stopnje, ko goljufivega namena pri obdolženki ni ugotovilo ravnalo prav, ko jo je oprostilo po 3. točki prvega odstavka 358. člena ZKP, ker ji ni dokazano, da je storila kaznivo dejanje, ki ga je bila obtožena. Tako tudi ni nasprotja med izrekom in obrazložitvijo in uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ni podana.
Neizbrani kandidat nima sodnega varstva za primer, ko izbrani kandidat ni izpolnjeval pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta. V tem primeru ne gre za spor o kršitvi zakonske prepovedi diskriminacije, za katerega daje ZDR neizbranemu kandidatu pravico do sodnega varstva.
Sodišče se mora opredeliti do kršitev, ki so delavcu v postopku očitane. Ni dovolj ugotovitev, kaj je delavec storil, potrebno je ugotoviti, ali je s tem ravnanjem izpolnjen dejanski stan očitanih kršitev. Če sodišče potrdi sklep disciplinskega organa, pa se hkrati ne opredeli do očitanih kršitev (ne ugotovi, ali je tožnik za vse očitane kršitve odgovoren), pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
pogodba o delu - delovno razmerje - dodatek na delovno dobo
Tožnik ni upravičen do dodatka na delovno dobo, ker le-ta pripada le delavcu, ki ima sklenjeno delovno razmerje, ne pa tistemu, ki opravlja delo po pogodbi o delu.
Ker delavec z zamujanjem in neprihajanjem na delo ni pokazal zanesljivosti in odgovornosti pri opravljanju delovnih nalog, kar spada v okvir strokovnosti vodstvenega delovnega mesta, je komisija za oceno poskusnega dela delavca upravičeno ocenila z negativno oceno. Zaradi negativne ocene poskusnega dela je delavcu delovno razmerje prenehalo v skladu z zakonom.
V izreku je sodišče prve stopnje tam navedeni znesek stroškov naložilo v plačilo tožeči stranki, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je situacija obratna in da je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Pravnomočna pa postane zgolj tista odločitev (tako v sodbi kot tudi v sklepu), ki je vsebovana v izreku, ne pa tudi v njegovi obrazložitvi.
ZTPDR člen 118. Pravilnik o delovni knjižici člen 14.
priznanje delovne dobe - priznanje zavarovalne dobe - rok za sodno varstvo – sojenje v razumnem roku
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. zavarovalne dobe po ZPIZ ni vezana na nikakršne roke. Zato v primeru uveljavljanja priznanja delovne dobe za čas od 1.9.1965 do 31.7.1967 in plačila prispevkov za to obdobje, pojem razumnega roka, kot ga je oblikovala sodna praksa, ne pride v poštev.
prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - ukinitev delovnega mesta
Dejstvo, da je delavec občasno delal na drugem delovnem mestu, še ne pomeni, da mu je zakonito prenehalo delovno razmerje, saj se v skladu s 4. odst. 51. čl. ZPPSL ne more upoštevati le dejansko ali celo občasno delo delavca na delovnem mestu, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinja, temveč je potrebno odločati v skladu z veljavnimi delovnopravnimi predpisi, ki zahtevajo formalno razporeditev delavca na delovno mesto.
ZPP člen 277, 277/1, 428, 428/2. ZVO člen 16, 16/5. ZTLR člen 70, 80. ZV (1981) člen 2, 2/1, 54, 54/3.
motenje posesti - rok za vložitev odgovora na tožbo - javno dobro pribrežno zemljišče - soposest - motenje soposesti
Stranka, ki je bila z napačnim pozivom zavedena v zmoto glede dolžine roka za odgovor na tožbo v sporu zaradi motenja posesti, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Na javnem dobru nihče ne more pridobiti posesti in torej tudi nihče na njem ne more uživati posestnega varstva. Posest stvari ima, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo, to tisti, ki stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga. Javno dobro je namenjeno splošni rabi, torej rabi vsakogar pod enakimi pogoji. Zato na njem ni mogoče pridobiti nikakršnih individualnih pravic, tudi ne pravice posesti. Seveda pa posestnega varstva ni mogoče odreči, če javna površina dejansko izgubi lastnost, značaj in namen javnega dobra.
Soposestnik v medsebojnih razmerjih z drugimi posestniki uživa posestno varstvo, če eden od njih onemogoča (oziroma znatno otežkoča) drugega v dotedanjem načinu izvrševanja dejanske oblasti na stvari, ki je v soposesti.
URS člen 155. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbeniki - dokazno breme družbenika - družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe
Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane gospodarske družbe prevzamejo le tako imenovani pravi ali aktivni družbeniki.
Breme dokaza, da ni bil aktivni, temveč pasivni družbenik v izbrisani gospodarski družbi, je na družbeniku.
Oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe lahko v določenih primerih dosežejo le nekateri, nikoli pa vsi družbeniki iste družbe. Vsaj eden izmed družbenikov v družbi bi namreč lahko preprečil uradni izbris družbe iz sodnega registra tako, da bi ali družbo pravočasno uskladil z določbami ZGD, ali pa predlagal uvedbo postopka likvidacije ali stečaja, kot oblike prenehanja družbe.
sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo - ugovor
Zoper sklep o dovolitvi novega izvršilnega sredstva (in predmeta) izvršbe ima dolžnik sicer pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu (in predmetu) izvršbe.
Po določbi 3. odst. 46. čl. takrat veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte določi za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ. Odločba območne geodetske uprave pa ni odločba za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa, zato ni mogoče reči, da je bilo z navedeno odločbo določeno funkcionalno zemljišče. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato lahko upoštevalo le podatke navedene v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta in raba parcel, to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzamejo tudi v zemljiški knjigi.
pravni pouk - določitev meje - dokončnost odločitve
Pravni pouk, da imajo udeleženci postopka pravico v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa oz. od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, uveljavljati močnejšo pravico v posebni pravdi, je nepravilen. Sodišče prve stopnje je namreč v bagatelnem mejnem sporu (in ob soglasju strank) urejalo mejo v skladu s 136. členom ZNP, predvsem pa poskusilo urediti mejo na podlagi močnejše pravice, zato je odločitev nepravdnega sodišča dokončna.