Ureditev trinajste plače ali božičnice je bila v letu 1996 prepuščena avtonomni ureditvi v splošnih aktih delodajalca. Delodajalec je lahko določil, da so do božičnice upravičeni tisti, ki so zaposleni v podjetju na dan, ki ga s posebnim sklepom določi uprava. Delodajalec ni bil zavezan, da pri tovrstnih izplačilih upošteva vse delavce, tudi tiste, ki jim je med letom delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
Če bi bilo v postopku izkazano, da pomeni izplačilo trinajste plače del plače iz dobička, bi bil tožnik upravičen do izplačila v sorazmerju s časom zaposlitve pri delodajalcu v obdobju, v katerem je bil dobiček ustvarjen (42. člen SKPG).
ZDR člen 109, 118. ZDR člen 17, 17/1-6. SKPgd člen 28.
transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina - višina odškodnine - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Ugotavljanje primernosti delavca ne more biti zakonit razlog za sklepanje delovnega razmerja za določen čas.
Pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR je sodišče upoštevalo tožničino starost, in njeno izobrazbo, še vedno relativno dobre možnosti za nadaljnjo zaposlitev, upoštevalo pa je tudi dejstvo, da je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki kratek čas. Pri višini odškodnine je navedlo, da ta vsekakor ne bi smela biti nižja od odpravnine po 109. členu ZDR in ne nižja od pogodbene kazni za nezakonito prenehanje delovnega razmerja po 28. členu SKPgd. Upoštevanje vseh teh elementov je ustrezno.
Delodajalec je na podlagi zdravstvenih potrdil delavca štirikrat preložil disciplinsko obravnavo (delavec se ne fizično ne psihično ni bil sposoben udeležiti disciplinske obravnave) in je uspel le štiri dni pred zastaranjem vodenja disciplinskega postopka dokončno odločiti o delavčevi disciplinski odgovornosti. Zaradi kratkih zastaralnih rokov in zaradi okoliščin na strani tožnika, tožena stranka tožniku ni mogla omogočiti, da se zagovarja pred disciplinskimi organi. Omogočila mu je obrambo v predhodnem postopku, zapisnik o zagovoru pa je bil prebran pred disciplinsko komisijo. Ker so obstajali tehtni razlogi, zaradi katerih delodajalec v disciplinskem postopku delavcu ni mogel zagotoviti zagovora, ta opustitev ni imela za posledico nezakonitosti postopka.
ZGD člen 449, 449/1, 449, 449/1. ZPP člen 78, 78/1, 78/2, 78, 78/1, 78/2. ZDR člen 111, 111.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - pristojni organ - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Šteje se, da je izredno odpoved delovnega razmerja podal pristojni organ, če jo je izdal direktor d.o.o., ne pa podružnica iste d.o.o. iz Ljubljane, čeprav je na odpovedi štampiljka podružnice.
pogodba o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - kolektivna pogodba
Zakonitost izredne odpovedi se presoja glede na določbe sedanjega ZDR in na to presojo ne vplivajo določbe prejšnjih splošnih aktov ali kolektivnih pogodb delodajalca, ki opredeljujejo lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti, saj ni mogoče mešati konceptualno različnih izhodišč prejšnjega disciplinskega postopka in sedanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - posest - izvrševanje posesti - opuščena posest
Le neizvrševanje posesti ni zadosten znak, da je odpadla volja ali dejanska oblast. Ugotovljena opustitev rabe po poškodbi in smrti prednika za določen čas, ko se je pred tem leta in zatem vrsto let zemlja obdelovala, ni izguba dejanske posesti in niso ne zatrjevane in ne izkazane okoliščine, ki kažejo na opuščeno posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032712
SPZ člen 16, 17. ZTLR člen 42. ZOR člen 577, 577/2. ZPSPP člen 24.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - nakup nepremičnine na javni dražbi - prodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - sestavine nepremičnine - pritiklina - toplovodne in plinovodne instalacije - kotlovnica - najemna pogodba - predmet najema - kršitev najemne pogodbe - družbena pogodba - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - aktivna legitimacija
Ob nespornem dejstvu, da je do posegov v toplovodno in plinovodno omrežje prišlo na zemljiščih, ki niso tožničina last, je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno odreklo njeno aktivno legitimacijo. Tožnica je na dražbi kupila premično in nepremično premoženje stečajne dolžnice, ne pa stečajne dolžnice same. Tožnica torej ni njena univerzalna, ampak singularna pravna naslednica. To pomeni, da je tožnica z nakupom na dražbi pridobila le tisto premoženje in pravice, ki so razvidni iz prodajne pogodbe.
Tožnica, ki ni univerzalna pravna naslednica stečajne dolžnice, se ne more uspešno sklicevati na pravice, ki naj bi jih stečajna dolžnica pridobila z vlaganji v izgradnjo in vzdrževanje toplovodnega in plinovodnega omrežja v preteklosti ter njeno udeležbo v zatrjevani družbeni pogodbi, ki naj bi imela za posledico nastanek solastnine na navedenem omrežju.
Ista stvar ne more biti hkrati sestavina in pritiklina, pač pa je lahko le eno ali drugo. Toplovodni in plinovodni vodi že pojmovno ne morejo biti pritiklina kotlovnice, ker je pritiklina premična stvar, namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari (17. člen SPZ). S polaganjem oziroma vgraditvijo vodi postanejo sestavina nepremičnine, po kateri potekajo oziroma ji služijo (16. člen istega zakonika). Ker gre za neživo stvar, pri tem ni mogoče govoriti o organski spojenosti. Trditev o nedeljivosti toplovodnega in plinovodnega omrežja pa nasprotuje splošno znanemu dejstvu, da je posamezne vode mogoče z odpiranjem ali zapiranjem ventilov poljubno vključiti ali izključiti iz omrežja. V obravnavanem primeru je tako za poseg v posamezen toplovodni ali plinovodni vod zadoščalo soglasje lastnika zemljišča, po katerem je ta vod potekal.
Tožnica, ki je kot podlago za svoj primarni zahtevek navedla 42. člen ZTLR, bi morala dokazati, da jo toženke protipravno ovirajo pri izvrševanju njene lastninske pravice. Za sporne posege ob rekonstrukciji toplovodnega in plinovodnega omrežja so bila izdana vsa potrebna upravna dovoljenja. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila namembnost tožničine kotlovnice tudi po končani rekonstrukciji toplovodnega in plinovodnega omrežja ohranjena in tudi obratovanje kotlovnice ni bilo onemogočeno. Tožnici sicer ni mogoče odrekati pravice do vključitve njene kotlovnice v rekonstruirano toplovodno in plinovodno omrežje, vendar ji tega niso dolžne zagotoviti toženke, ker niso posegle v njeno lastnino, sploh pa ne protipravno. Iz istega razloga ji tudi ne dolgujejo zahtevane odškodnine.
Rekonstrukcija toplovodnega in plinovodnega omrežja je bila splošno znano dejstvo, zato šesta toženka tožnice ni bila dolžna še posebej obveščati o posameznih posegih. Šesta toženka je bila kot najemnica res dolžna varovati tožničine interese, vendar jo je, upoštevaje drugi odstavek 577. člena ZOR, morala obvestiti le o nepričakovanih nevarnostih.
S prilagoditvijo tožbenega predloga dejanskim okoliščinam kot so obstajale po stanju zadnje obravnave tožnik ni spremenil tožbe v smislu 184. čl. ZPP, saj pomeni cesija samo personalno ne pa tudi vsebinsko spremembo terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL05201
ZIP člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 437, 437/1, 437, 437/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izdaja plačilnega naloga
ZIZ take določbe, ki bi napotovala na uporabo 437. člena ZPP, ne pozna, določba 15. člena ZIZ pa glede na posebno ureditev iz 2. odst. 62. člena ZIZ tudi ne pride v poštev. (Obrazložen) ugovor, da ni bilo pogojev za izdajo sklepa o izvršbi, je tako izenačen z vsemi drugimi ugovori, glede katerih je nadaljnji postopek urejen v 2. odst. 62. člena ZIZ.
Določba 2. odst. 394. člena ZGD ne pomeni, da je terjatve zoper delničarje oziroma družbenike dovoljeno uveljavljati šele (v enem letu) po objavi izbrisa v Uradnem listu. Določa samo skrajni (prekluzivni) rok za uveljavljanje takih terjatev.
sredstva na tekočem računu - novo izvršilno sredstvo
Predlog za novo sredstvo izvršbe samo zaradi odprtja transakcijskega računa in zaprtja prejšnjih računov (na katerih je bila že dovoljena izvršba) ni dopusten, saj je izvršba s tem sredstvom oz. predmetom izvršbe že v teku, zato tudi ni podana upnikova pravna korist za vložitev takega predloga.
Tožnik je v tožbi logično pojasnil, zakaj listinskega dokaza nima. Ob odsotnosti drugih listinskih dokazov bi moralo sodišče izvesti tiste, ki jih je tožnik predlagal v tožbi, t.j. v nadaljevanju postopka zaslišati priče in šele nato presoditi utemeljenost predlagane začasne odredbe.
Podpisa na pooblastilu, ki ga je tožeča stranka predložila na termičnem papirju, ni mogoče šteti kot izvirnega podpisa tožnika, saj predloženo pooblastilo, ki naj bi bilo poslano pooblaščenki po faksu, ni overjeno v skladu s pogoji, ki jih določa Zakon o elektronskem poslovanju oz. drugem sodobnem informacijskem poslovanju.
Do škodnega dogodka je prišlo med obveznim služenjem vojaškega roka, ko je vojaka pri opravljanju vojaških obveznosti, poškodoval drug vojak. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbi 170. in 171. čl. ZOR.
transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, zaradi izteka časa, za katerega je sklenjena, je potrebno opredeliti "kot drug način prenehanja veljavnosti pogodbe", zato je v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR dopustna tožba neposredno na sodišče in tožniku ni bilo potrebno pisno zahtevati, da delodajalec odpravi kršitev (1. odstavek 204. člena ZDR).
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži potrebnih listin, takšna vloga ni formalno nepopolna, zato jo je potrebno obravnavati po vsebini. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga pristojnemu sodišču, da jo plačila te takse oprosti, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen.
Posel med pravdnima strankama je potekal tako, da je leasingojemalec izbral predmet leasinga oz. poiskal dobavitelja, slednji pa je tožeči stranki izdal predračun, katerega je tožeča stranka plačala. Provizija tožene stranke v tem poslu je znašala 230.000,00 ali 240.000,00 SIT. Glede na navedeno je bila torej med pravdnima strankama očitno sklenjena komisijska pogodba.
prenehanje delovnega razmerja - prehod delavcev k drugemu delodajalcu - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje
3. odst. 67. člena ZDS ni onemogočal Agenciji RS za plačilni promet, da v skladu z dogovorom (med Ministrom, pristojnim za finance in Agencijo) o roku prehoda delavcev odloči, da preide določen delavec v Davčno upravo tudi v primeru, če njegovo delo v Agenciji ni postalo v celoti nepotrebno. Določitev dinamike postopnega prehoda delavcev Agencije Republike Slovenije za plačilni promet v davčno upravo (3. odstavek 67. člena ZDS) je bila v pristojnosti delodajalca (agencije).