spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
V obravnavani zadevi je tožena stranka lahko šele po prejemu dopolnitve tožbe (torej, ko je postopek že prešel iz izvršilnega v pravdnega) zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja tožbeni zahtevek. Tožeča stranka namreč v predlogu za izvršbo ni navedla (niti k njemu ni priložila) pravne podlage terjatve, niti ni sama uveljavljala sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča, ki izvira iz te pravne podlage. Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka podala v prvi pripravljalni vlogi (odgovoru na tožbo) je zato šteti za pravočasen.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. URS člen 33.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazenska evidenca - kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano
Edina razlika med prvotno in sedanjo ureditvijo je v tem, da je sodišče prej o ovirah za odpust obveznosti odločalo na podlagi ugovora, sedaj pa po uradni dolžnosti. Tako dolžnik, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, nikoli ni mogel upravičeno pričakovati, da bo deležen odpusta obveznosti. Ureditev, ki velja zdaj, pa je po oceni višjega sodišča razumna in ne pomeni retroaktivne uporabe zakona.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - zakonska rehabilitacija
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.
Rešitev za primer, ko je obdolženec deloma obsojen, deloma pa oproščen obtožbe, kot je bil v konkretnem primeru obdolženi J. K., daje drugi odstavek 95. člena ZKP, po katerem se obdolženec ne obsodi na povrnitev stroškov za dejanja, glede katerih je oproščen obtožbe, zgolj, če se dajo ti izločiti iz skupnih stroškov. Kdaj se dajo stroški izločiti iz skupnih stroškov, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od vsakega primera posebej. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v svojih odločbah (na primer I Ips 4169/2010 z dne 24. 8. 2011 in I Ips 32989/2012-130 z dne 12. 5. 2016) že večkrat zavzelo stališče, da mora obdolženec povrniti vse stroške kazenskega postopka, če se stroški oprostilnega in zavrnilnega dela sodbe ne dajo izločiti iz skupnih stroškov. Če se postopek za nekatera kazniva dejanja konča z obsodilno sodbo, za druga pa z oprostilno ali zavrnilno sodbo in so stroški medsebojno ločljivi, sodišče torej odloči o stroških po drugem odstavku 95. člena ZKP, prvi odstavek 96. člena ZKP pa uporabi le, če se kazenski postopek zoper obdolženca v celoti konča z oprostilno sodbo.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - društvo - fizična oseba
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak je fizična oseba, tožena stranka pa je organizirana v pravnoorganizacijski obliki društva. Ne gre torej za osebi, ki bi bili našteti v 481. členu ZPP.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Vprašanje, ali je zaradi narave bolezni potrebno, da se bolniku omeji svoboda gibanja in preprečijo stiki z zunanjim svetom, je predmet pravne presoje, ki jo opravi sodišče. Zaradi navedenega se sodišče pri ugotavljanju obstoja pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr ne more opreti le na mnenje izvedenca medicinske stroke, temveč mora oceniti tudi ostale navedbe.
OZ-UPB1 člen 16, 18, 45, 111, 432, 1013. ZPP-UPB3 člen 7, 212.
posojilna pogodba - pogodba o pristopu k dolgu - ustna pogodba - neobličnost pogodbe - osebno poroštvo - obličnost poroštvene izjave - dokazna ocena izpovedi prič
Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da se je toženec tožniku lahko zavezal le kot osebni porok, pri čemer pa ga morebitna poroštvena izjava ne zavezuje, saj ni bila dana v pisni obliki.
odgovornost lastnika vozila za prekršek - odgovorna oseba pravne osebe - ekskulpacijski razlog - ustavitev postopka o prekršku
Pritožba torej nima prav, da je odgovorna oseba pravne osebe v vsakem primeru odgovorna za storitev prekrška, če ne sporoči, kdo je v kritične času bil voznik vozila, kajti, kot je bilo že pojasnjeno, je določbo drugega odstavka člena 8 ZPrCP potrebno razumeti tako, da je tudi glede odgovorne osebe pravne osebe možna ekskulpacija, torej vzpostavitev razumnega dvoma o domnevanem dejstvu, da je odgovorna oseba tudi lastnik vozila. Pritožbene navedbe, s katerimi pa pritožba graja dokazno oceno prvostopnega sodišča, zlasti glede zagovora storilke in dokazne ocene z njenih strani predloženih listinskih dokazov in zaključke o obstoju razumnega dvoma glede domnevnega dejstva, da je storilka, kot odgovorna oseba, tudi storilka očitanega prekrška, pa ne pomenijo uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. točka člena 154 ZP-1), temveč uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga iz drugega odstavka člena 66 ZP-1, torej uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je terjalo zavrženje pritožbe.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - postopek nastavitve zemljiške knjige - ugovor, ki se nanaša na pravice - nastavitev zemljiške knjige - ugovor zoper razgrnjene podatke - skrbnik zapuščine - sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo - vročanje pisanj v zemljiškoknjižnem postopku
Ker se je pravočasen, popoln in dovoljen ugovor drugega udeleženca zoper razgrnjene podatke nanašal na pravice, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je napotilo, da vloži v mesecu dni tožbo (223. člen ZZK-1), in sedaj ni mogoče z ugovorom izpodbijati podatkov o imetniku pravice.
Če da zakupnik (najemnik) v zakup (najem) vzeto stvar v podzakup (podnajem) brez dovoljenja zakupodajalca (najemodajalca), ko je to po zakonu ali po pogodbi potrebno, takšna pogodba ni nična, ampak ima v tem primeru zakupodajalec (najemodajalec) pravico, da odpove zakupno (najemno) pogodbo.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - sprememba sodne prakse
V konkretnem primeru obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP ne pride v poštev. Dejstvo oziroma dokaz sta morala obstajati že v času prvega odločanja, če pa sta nastala pozneje, obnovitveni razlog ni podan. Obnovitvenega razloga pa ne predstavljajo napačna uporaba materialnega zakona, kasnejša sprememba pravnega predpisa ali sprememba sodne prakse o nekem vprašanju.
Pogojna obsodba se sme preklicati le v preizkusni dobi (splošno pravilo), v roku enega leta po poteku preizkusne dobe pa le, če stori pogojno obsojeni v tem času kaznivo dejanje, zaradi katerega je treba pogojno obsodbo preklicati, vendar se to ugotovi s sodbo šele po preteku preizkusne dobe (prvi odstavek 62. člena KZ-1).
Sodba, s katero sodišče prekliče pogojno obsodbo, mora v roku iz prvega odstavka 62. člena KZ-1 postati pravnomočna.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - spor majhne vrednosti - predmet tožbenega zahtevka
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je tako imenovana izvršilna tožba, glede katere veljajo vsa pravila pravdnega postopka, če ni v ZIZ drugače določeno. Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe ni tožba, katere predmet bi bil denarni zahtevek, niti ni tožba, katere predmet bi bil zahtevek na izročitev premične stvari.
ZFPPIPP člen 56, 57, 59, 121, 344. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - pritožba zoper sklep o prodaji - legitimacija za pritožbo - stranka glavnega postopka - upnik v stečajnem postopku - prijava terjatev v stečajnem postopku - stečajni dolžnik
Pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka, zato nimata pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji.
gospodarski spor majhne vrednosti - pojem protispisnosti - grajanje dokazne ocene - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dogovor o kompenzaciji - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - materialno procesno vodstvo
S pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vtoževana terjatev po temelju in višini nesporna, tožena stranka pravzaprav ni uveljavljala pritožbenega razloga protispisnosti, temveč je grajala ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno sodišča prve stopnje. Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku o sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Dokazni predlog za zaslišanje zaposlenih pri tožeči stranki je tožena stranka podala šele v svoji drugi pripravljalni vlogi, v kateri lahko v skladu s četrtim odstavkom 452. člena ZPP odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni predhodni pripravljalni vlogi. Tožeča stranka je že v dopolnitvi tožbe nasprotovala obstoju dogovora o kompenzaciji, zato je imela tožena stranka možnost (in obveznost) trditve in dokaze, s katerimi bi obstoj takega dogovora izkazala, podati v prvi pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke. Ker tega ni storila, je bila z navedenim dokaznim predlogom za zaslišanje v drugi pripravljalni vlogi prepozna in nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene.
zavrženje tožbe - vloga odvetnika brez pooblastila - zastopanje po več odvetnikih - več pooblaščencev - podpis pooblaščenca - neizkazano pooblastilo - nepredložitev pooblastila - (ne)obstoj pooblastilnega razmerja - poziv na predložitev pooblastila
Zavrženje tožbe je pravilno, saj oseba, ki je v imenu tožnice vložila tožbo, niti po pozivu ni predložila tožničinega pooblastila.
Pomembno je, da je k predložitvi pooblastila pozvan tisti odvetnik, ki je za stranko pisanje dejansko poslal (žigosal, podpisal), čeprav jih je v glavi pisanja navedenih več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016348
OZ člen 10, 139. SPZ člen 31. ZPP člen 458, 458/1.
varstvo posesti - samopomoč - dopustna samopomoč - neposredna nevarnost - pogoj nujnosti in sorazmernosti - premoženjska škoda - spor majhne vrednosti - ugotavljanje višine škode
Samopomoč je nujna, če okoliščine ne omogočajo, da bi imetnik pravice zahteval sodno zaščito, torej če bi sodna pomoč prišla prepozno.
Protipravnost ravnanja tožene stranke je v tem, da se ni poslužila sodnega varstva svoje pravice/posesti.
Odgovorna oseba je dolžna plačati oškodovancu le denarni znesek v višini, ki je enak obsegu premoženjske škode, to pa je v višini, ki je potrebna, da njegov premoženjski položaj postane takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotavljalo, katera dela in material so bili potrebni za vzpostavitev prejšnjega stanja in le za te stroške ugodilo tožbenemu zahtevku.
Naloga izvedenca ni sprejemanje dokazne ocene, ampak zgolj posredovanje elementov zanjo.
Zgolj z navedbo, da je pozivni sklep prejela 23. 4. 2018 in da to potrjuje priložena fotokopija izpodbijanega sklepa, na kateri je tožeča stranka kot datum prejema odtisnila datum 23. 4. 2018, pritožnica ni uspela vzbuditi doma v resničnost podatkov na vročilnici, tj. da ji je bil sklep vročen 17. 4. 2018.
Pritožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev postopka, in sicer da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Navaja, da v sodbi manjka dokazni sklep. Pritožbeno sodišče odgovarja, da zgradba sodbe res ni tipična v smislu, da v obrazložitvi sodišče prve stopnje točno na enem mestu navede, katere dokaze je izvedlo in katerih ni, vendar pa je kljub temu iz 3. točke obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo v dokaz ponujene listine, kar je zadoščalo za ugotovitev pravno pomembnih dejstev o obstoju pogodbene podlage za tožničine servise in zato ni bilo treba zasliševati strank in predlaganih prič. Posamezne dokaze (listine) je potem ocenjevalo v nadaljnjih točkah obrazložitve.
Ustaljena sodna praksa je, da je sodišče pri uporabi pogodbenih določil vezano na trditve pravdnih strank in ni dolžno samo iskati pogodbenih določil, na katere se nobena od strank ne sklicuje.
Sodišče je nadalje ugotovilo, da je vse napake, ki jih je tožena stranka grajala, tožeča stranka odpravila. Slednja ugotovitev sodišča je za predmetno zadevo bistvena, saj je sodišče ugotovilo, da so napake oz. okvare stroja res obstajale, so bile grajane in pa tudi odpravljene. Sodišče je nadalje v izpodbijani sodbi glede grajanja napak obrazložilo le, da bi morala tožena stranka v primeru obstoja še kakšne druge napake, ki ni bila odpravljena s strani tožeče stranke, uporabiti možnosti, ki jih dajejo pravila o jamčevanju za napake. S tem sodišče prve stopnje ni zanikalo obstoja napak na stroju po nadgradnji in ni zanikalo do da grajanja napak s strani tožene stranke ni prišlo, ampak materialnopravno pravilno opozorilo toženo stranko, da bi morala v primeru, da so obstajale še kakšne napake, ki je tožeča stranka ni želela odpraviti, uporabiti določbe o jamčevanju za napake skladno s 633. členom in nadaljnjimi OZ.