Ko je z lastnikom nepremičnine, ki jo je potrebno pridobiti, dosežen sporazum za nadomestilo v naravi, zakon (11. člen ZUDVGA v drugem odstavku) določa, da se pri iskanju nadomestne nepremičnine upoštevajo zahteve takšnega lastnika tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.
Upravičenje izbire konkretnih zemljišč je v primeru dogovora, kot je bil sklenjen v predmetnem primeru, res primarno na strani tistega udeleženca, ki jih je dolžan zagotoviti (konkretno toženke), kar pa ne pomeni, da ne more preiti na nasprotno stranko. V kolikor namreč zavezanec te svoje pravice in hkratne dolžnosti ne uresniči (izpolni), bi z vztrajanjem, da lahko nasprotna stranka (upnik) vloži le zahtevek na zagotovitev okvirno (splošno) opredeljenega zemljišča, ne pa tudi konkretno določenih parcel, njegovo pogodbeno upravičenje pomembno okrnili.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. URS člen 33.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazenska evidenca - kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano
Edina razlika med prvotno in sedanjo ureditvijo je v tem, da je sodišče prej o ovirah za odpust obveznosti odločalo na podlagi ugovora, sedaj pa po uradni dolžnosti. Tako dolžnik, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, nikoli ni mogel upravičeno pričakovati, da bo deležen odpusta obveznosti. Ureditev, ki velja zdaj, pa je po oceni višjega sodišča razumna in ne pomeni retroaktivne uporabe zakona.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Vprašanje, ali je zaradi narave bolezni potrebno, da se bolniku omeji svoboda gibanja in preprečijo stiki z zunanjim svetom, je predmet pravne presoje, ki jo opravi sodišče. Zaradi navedenega se sodišče pri ugotavljanju obstoja pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr ne more opreti le na mnenje izvedenca medicinske stroke, temveč mora oceniti tudi ostale navedbe.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - postopek nastavitve zemljiške knjige - ugovor, ki se nanaša na pravice - nastavitev zemljiške knjige - ugovor zoper razgrnjene podatke - skrbnik zapuščine - sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo - vročanje pisanj v zemljiškoknjižnem postopku
Ker se je pravočasen, popoln in dovoljen ugovor drugega udeleženca zoper razgrnjene podatke nanašal na pravice, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je napotilo, da vloži v mesecu dni tožbo (223. člen ZZK-1), in sedaj ni mogoče z ugovorom izpodbijati podatkov o imetniku pravice.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - društvo - fizična oseba
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak je fizična oseba, tožena stranka pa je organizirana v pravnoorganizacijski obliki društva. Ne gre torej za osebi, ki bi bili našteti v 481. členu ZPP.
OZ-UPB1 člen 16, 18, 45, 111, 432, 1013. ZPP-UPB3 člen 7, 212.
posojilna pogodba - pogodba o pristopu k dolgu - ustna pogodba - neobličnost pogodbe - osebno poroštvo - obličnost poroštvene izjave - dokazna ocena izpovedi prič
Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da se je toženec tožniku lahko zavezal le kot osebni porok, pri čemer pa ga morebitna poroštvena izjava ne zavezuje, saj ni bila dana v pisni obliki.
nagrada upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - pravočasnost predloga - sklep o razdelitvi
Zakon ne določa, do kdaj je nadomestilo za preizkus terjatev mogoče zahtevati, zato ga je mogoče zahtevati tudi še v končnem poročilu.
O stroških, ki jih je moral ob prevzemu premoženja plačati pritožnik, je bilo pravnomočno in dokončno odločeno že s sklepom o razdelitvi.
Pritožniku kot prevzemniku premoženja ni mogoče naložiti v plačilo nobenih drugih stroškov, tudi stroškov nadomestila za preizkus terjatev ne, čeprav je bilo to nadomestilo upraviteljici odmerjeno šele zdaj.
Sklep o prenosu premoženja na upnika ima naravo sklepa o končni razdelitvi, zato je pravnomočno in dokončno odločeno o vseh stroških, ki jih je moral pritožnik plačati v stečajno maso zaradi prevzema premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00016351
OZ člen 672, 672/1, 672/2, 695, 695/1. ZPPCP-1 člen 75, 78, 82, 82/1, 82/5.
prevozna pogodba - pogodba o prevozu stvari - odgovornost za škodo - omejitev višine odškodnine - huda malomarnost - več prevoznikov - skrbnost prevoznika - obveznosti pošiljatelja - dolžnost obvestitve
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je stranski intervenient (podprevoznik) odgovoren za nastalo škodo. Za to škodo pa tožeči stranki odgovarja tožena stranka (prevoznik), kakor da bi jo tožena stranka sama povzročila (prim. prvi odstavek 695. člena OZ in 78. člen ZPPCP-1). Dodatna obrazložitev sodišča prve stopnje, npr. glede krivde tožene stranke, ni bila potrebna, saj krivda prevoznika ni predpostavka za obsodbo po predhodno citiranih členih.
povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - primarni in podrejeni zahtevek
Umik tožbe takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Sodišče prve stopnje je pri napolnitvi tega pravnega standarda pravilno ugotavljalo, kdaj je tožeča stranka pridobila procesno možnost umika tožbenega zahtevka. Dokler stranka nima možnosti umika tožbenega zahtevka, namreč ne moremo govoriti o zamudi stranke z umikom in ji naprtiti posledic te zamude.
Ttrditveno in dokazno breme o tem, da je umik tožbe posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, je na tožeči stranki. Tožena stranka zmotno meni, da je temu bremenu zadoščeno le v primeru, če je v izjavi o umiku tožbe izrecno navedena beseda „izpolnitev“. Tožeča stranka mora navesti dejanske okoliščine zaradi katerih je umaknila tožbo, na sodišču pa je presoja ali je te okoliščine možno subsumirati pod pravni pojem izpolnitve zahtevka.
Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožeča stranka. V konkretnem primeru tako, glede na vsebino tožbenih zahtevkov, ki se opirata tudi na različno dejansko in pravno podlago, ne moremo zaključiti, da je podredni tožbeni zahtevek nadomestil primarnega. Sodišče prve stopnje je posledično pravilno presojalo uspeh pravdnih strank ločeno glede primarnega in podrednega tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 56, 57, 59, 121, 344. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - pritožba zoper sklep o prodaji - legitimacija za pritožbo - stranka glavnega postopka - upnik v stečajnem postopku - prijava terjatev v stečajnem postopku - stečajni dolžnik
Pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka, zato nimata pravice do pritožbe zoper sklep o prodaji.
spor majhne vrednosti - sposobnost biti pravdna stranka - pravdna sposobnost kot procesna predpostavka - pozivni sklep - nerazumljivost sklepa - poprava naziva tožene stranke - dolžna skrbnost stranke
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki. Na obstoj procesnih predpostavk pa sodišče (če ni določeno drugače) pazi po uradni dolžnosti. Če pomanjkljivost v tožbi glede procesnih predpostavk, ki se nanašajo na stranke, ni odpravljena oziroma v primeru, ko gre za neodpravljive napake že takoj, se tožba zavrže. To mora sodišče storiti že v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Če tedaj pomanjkanja procesnih predpostavk ne opazi, lahko tožbo zavrže tudi v poznejši fazi postopka.
Če da zakupnik (najemnik) v zakup (najem) vzeto stvar v podzakup (podnajem) brez dovoljenja zakupodajalca (najemodajalca), ko je to po zakonu ali po pogodbi potrebno, takšna pogodba ni nična, ampak ima v tem primeru zakupodajalec (najemodajalec) pravico, da odpove zakupno (najemno) pogodbo.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - sprememba sodne prakse
V konkretnem primeru obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP ne pride v poštev. Dejstvo oziroma dokaz sta morala obstajati že v času prvega odločanja, če pa sta nastala pozneje, obnovitveni razlog ni podan. Obnovitvenega razloga pa ne predstavljajo napačna uporaba materialnega zakona, kasnejša sprememba pravnega predpisa ali sprememba sodne prakse o nekem vprašanju.
Pogojna obsodba se sme preklicati le v preizkusni dobi (splošno pravilo), v roku enega leta po poteku preizkusne dobe pa le, če stori pogojno obsojeni v tem času kaznivo dejanje, zaradi katerega je treba pogojno obsodbo preklicati, vendar se to ugotovi s sodbo šele po preteku preizkusne dobe (prvi odstavek 62. člena KZ-1).
Sodba, s katero sodišče prekliče pogojno obsodbo, mora v roku iz prvega odstavka 62. člena KZ-1 postati pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016348
OZ člen 10, 139. SPZ člen 31. ZPP člen 458, 458/1.
varstvo posesti - samopomoč - dopustna samopomoč - neposredna nevarnost - pogoj nujnosti in sorazmernosti - premoženjska škoda - spor majhne vrednosti - ugotavljanje višine škode
Samopomoč je nujna, če okoliščine ne omogočajo, da bi imetnik pravice zahteval sodno zaščito, torej če bi sodna pomoč prišla prepozno.
Protipravnost ravnanja tožene stranke je v tem, da se ni poslužila sodnega varstva svoje pravice/posesti.
Odgovorna oseba je dolžna plačati oškodovancu le denarni znesek v višini, ki je enak obsegu premoženjske škode, to pa je v višini, ki je potrebna, da njegov premoženjski položaj postane takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotavljalo, katera dela in material so bili potrebni za vzpostavitev prejšnjega stanja in le za te stroške ugodilo tožbenemu zahtevku.
Naloga izvedenca ni sprejemanje dokazne ocene, ampak zgolj posredovanje elementov zanjo.
zavrženje tožbe - vloga odvetnika brez pooblastila - zastopanje po več odvetnikih - več pooblaščencev - podpis pooblaščenca - neizkazano pooblastilo - nepredložitev pooblastila - (ne)obstoj pooblastilnega razmerja - poziv na predložitev pooblastila
Zavrženje tožbe je pravilno, saj oseba, ki je v imenu tožnice vložila tožbo, niti po pozivu ni predložila tožničinega pooblastila.
Pomembno je, da je k predložitvi pooblastila pozvan tisti odvetnik, ki je za stranko pisanje dejansko poslal (žigosal, podpisal), čeprav jih je v glavi pisanja navedenih več.
gospodarski spor majhne vrednosti - pojem protispisnosti - grajanje dokazne ocene - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dogovor o kompenzaciji - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - materialno procesno vodstvo
S pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vtoževana terjatev po temelju in višini nesporna, tožena stranka pravzaprav ni uveljavljala pritožbenega razloga protispisnosti, temveč je grajala ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno sodišča prve stopnje. Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku o sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Dokazni predlog za zaslišanje zaposlenih pri tožeči stranki je tožena stranka podala šele v svoji drugi pripravljalni vlogi, v kateri lahko v skladu s četrtim odstavkom 452. člena ZPP odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni predhodni pripravljalni vlogi. Tožeča stranka je že v dopolnitvi tožbe nasprotovala obstoju dogovora o kompenzaciji, zato je imela tožena stranka možnost (in obveznost) trditve in dokaze, s katerimi bi obstoj takega dogovora izkazala, podati v prvi pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke. Ker tega ni storila, je bila z navedenim dokaznim predlogom za zaslišanje v drugi pripravljalni vlogi prepozna in nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene.
ZFPPIPP člen 298a, 320, 320/1, 320/1-1, 345, 345/2, 395, 395/2. URS člen 33.
postopek osebnega stečaja - javna dražba - prodaja nepremičnine - primeren način prodaje - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebne lastnine
Upničina terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico na dolžničini nepremičnini, je bila že v celoti priznana. Dolžnica zato navedbe, da ima upnica do nje zgolj terjatev v višini dveh zapadlih anuitet, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o prodaji nepremičnine.
Zgolj z navedbo, da je pozivni sklep prejela 23. 4. 2018 in da to potrjuje priložena fotokopija izpodbijanega sklepa, na kateri je tožeča stranka kot datum prejema odtisnila datum 23. 4. 2018, pritožnica ni uspela vzbuditi doma v resničnost podatkov na vročilnici, tj. da ji je bil sklep vročen 17. 4. 2018.
Tožena stranka bi lahko konkretizirano prerekala tako temelj kot višino zahtevka za vsak izdelan posamezni oglas, saj je tožeča stranka podala zadostno trditveno in dokazno podlago o njunem poslovnem razmerju. Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki pa svojega dokaznega bremena ni zmogla.