OZ člen 251.. ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka - pogodbena kazen za zamudo
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
KZ-1-UPB2 člen 226, 226/1, 226/2, 240, 240/1, 240/2.. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 14/1, 14/3, 14/3-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim ravnanjem - zakonski znaki
Ključno za obstoj kaznivega dejanja po drugem odstavku 226. člena KZ-1 je, da nastanek insolventnosti dolžnika in nato njegov stečaj kronološko in vzročno-posledično šele sledita storilčevim izvršitvenim ravnanjem, s katerimi poslabšuje dolžnikovo premoženjsko stanje. Storilčeve izvršitve ali opustitve morajo biti dovolj močan, neposredni oziroma poglavitni vzrok za nastanek dolžnikove insolventnosti in nato njegov stečaj. Ne bo šlo torej za obravnavano kaznivo dejanje, če je bil dolžnik insolventen že pred storilčevimi izvršitvenimi ravnanji. Insolventnosti kot prepovedane posledice pri tem ne gre enačiti z zakonskim znakom, po katerem mora storilec posamezna prepovedana dejanja izvrševati z vedenjem, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila.
Zahtevek za plačilo avtorskega honorarja za pogodbeno urejeno uporabo je po svoji naravi občasna terjatev, te pa po prvem odstavku 347. člena OZ zastarajo v treh letih.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - pristanek na vožnjo z vinjenim voznikom - neuporaba varnostnega pasu - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost
Višina 20 % prispevka tožnika, ker je prisedel k vinjenemu vozniku, je materialnopravno pravilna. Da vinjenost voznika zmanjšuje njegove vozniške sposobnosti, je splošno znano. Zato tudi vožnja pod vplivom alkohola ni dovoljena. Prisedanje k vinjenemu vozniku pa je neskrbno ravnanje, s katerim oškodovanec tudi sam prispeva k nastanku škode ali povzroči, da je škoda večja, ko bi bila sicer. Toženec bi ob potrebni skrbnosti moral opaziti, da je bil voznik vinjen.
Sestopanje z višine 90 cm, brez pripomočka, ne predstavlja običajnega načina sestopanja iz enega višinskega nivoja na drugi višinski nivo in takega sestopanja kljub previdnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo. Dejstvo, da so delavci na stroj že dalj časa stopali in sestopali brez ustreznih pripomočkov ne razbremenjuje delodajalca odgovornosti, da poskrbi za varne pogoje dela. Podana je njegova krivdna odgovornost.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - način izkazovanja zapadlosti terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - odpoklicno upravičenje - vročanje - predlog za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - pristnost listine - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - zaslišanje strank - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - stroški opomina
Upnik je že v predlogu za izvršbo pojasnil, da dolžnik svojih obveznosti ni izpolnjeval, dodatno pa je glede na dolžnikove ugovorne navedbe v odgovoru na ugovor pojasnil, da dolžnik v februarju in marcu 2015 ter maju in juniju 2015 ni niti delno poravnal anuitet in da je bil tudi predhodno in v nadaljevanju vse do odstopa od pogodbe v zamudi s plačilom, kar vse izhaja tudi iz k predlogu za izvršbo priložene knjigovodske kartice prometa. S tem je upnik izkazal pogoje, ki mu omogočajo uresničitev odpoklicnega upravičenja oziroma odstop od pogodbe.
Dolžnost navedbe dejstev in predložitve dokazov, na katere opira predlog za izvršbo, na upnika preide šele v primeru obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, zato je predložitev te dokumentacije v odgovoru na ugovor pravočasna.
Vsak dokazni predlog mora biti substanciran, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Skladno z načelom stroge formalne legalitete oziroma vezanosti na izvršilni naslov sodišče izvršbe ne more dovoliti za več, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ni pa ovire, da je ne bi dovolilo za manj oziroma za nižje zneske, kot jih določa izvršilni naslov.
ZDR-1 člen 132, 132/1, 200, 200/3.. ZJU člen 5, 5/1, 22, 22/1, 24, 24/5, 25, 33.. ZUJF člen 179, 179/1, 179/3.. ZPIZ-2 člen 429.
odpravnina - starostna upokojitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina ob upokojitvi - direktno sodno varstvo
Tožnica je v tem sporu zahtevala plačilo razlike iz naslova odpravnine ob upokojitvi. Takšno denarno terjatev lahko delavec, ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZJU, uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1, saj je dopustno direktno sodno varstvo.
Ker je tožnica minimalne pogoje za starostno upokojitev pridobila 30. 12. 2016 in ji je s tem dnem prenehalo tudi delovno razmerje, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnila pogoj iz tretjega odstavka 179. člena ZUJF in je upravičena do odpravnine v višini treh povprečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026731
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivna identiteta - količina droge - isti historični dogodek - zmanjšana kriminalna količina
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da opis dejanja po obtožbi obtožbe ne drži, obtoženega oprostiti vseh očitkov. Količina prepovedane droge ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato za izpolnjenost biti inkriminacije zadošča ugotovitev, da je obtoženec določen (vendar točno neugotovljen del) prepovedane droge nedvomno kupil in hranil z namenom prodaje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in po izvedenem dokaznem postopku v konkretnem delu opisa dejanja zajeto kriminalno količino zmanjšalo, obtoženca pa spoznalo za krivega v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedensko mnenje v skladu z nalogami, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o postavitvi. Glede presoje, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
Sodišče je tožbeni zahtevek presojalo tudi z vidika določb OZ o družbeni pogodbi, ter ob upoštevanju določbe 994. člena OZ, ki ureja korist in izgubo družbenikov, pravilno ocenilo, da iz razloga, ker tožnica ni podala trditev o tem, kolikšni so bili prispevki (v odstotku) posameznega družbenika v poslu, ter ker ni bilo mogoče izračunati, kakšna je bila izguba in kolikšen delež izgube bremeni posameznega izmed njih (in torej tudi toženca kot družbenika), tožbeni zahtevek tudi na podlagi družbene pogodbe ni utemeljen.
Pri trpinčenju gre po zakonski definiciji za ponavljajoče se ali sistematično negativno ravnanje zoper delavca. Enkraten dogodek (kot je v tem primeru izredna odpoved) sam po sebi praviloma ne more utemeljevati trpinčenja na delovnem mestu. V drugih očitanih ravnanjih direktorice tožene stranke ni elementov trpinčenja na delovnem mestu. Pritožbeno sodišče zato kljub nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi soglaša s presojo, da se nad tožnico ni vršilo trpinčenje na delovnem mestu.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 135/2017 s 5. 2. 2018 spremenilo stališče, zavzeto v dotedanji sodni praksi pritožbenega sodišča ter odločilo, da tudi delavcu, ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo in mu je bilo kasneje s sodno odločbo vzpostavljeno retroaktivno, na podlagi 166. člena ZDR pripada nadomestilo za neizrabljen letni dopust. Čeprav brezposelna oseba ne dela, ni na letnem dopustu in čeprav je bilo tožnici naknadno s pravnomočno sodno odločbo za nazaj priznano nadomestilo plače, to ne pomeni, da v zvezi z neizkoriščenim letnim dopustom ni bila v ničemer prikrajšana. Namen nadomestila plače se namreč razlikuje od namena nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
skupno premoženje bivših zakoncev - obseg skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - plačilo kredita po razvezi - najem kredita - poplačilo celotne kupnine - skupni dolg zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - povračilni zahtevek - najem posojila brez soglasja zakonca
Odplačevanje obrokov kredita iz lastnih sredstev enega zakonca po razvezi zakonske zveze ne spreminja deležev na skupnem premoženju, lahko pa (razvezani) zakonec, ki je plačal skupni dolg iz svojega (posebnega) premoženja, zahteva od drugega zakonca povračilo tistega, kar presega njegov delež dolga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016700
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP-UPB3 člen 358, 358/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Navedba, da je račune sprva plačeval, nato pa kljub pravilno izpolnjenim obveznostim računov, ki jih ni zavrnil, ni plačal, kljub temu, da je ob zapadlosti prvega računa imel dovolj sredstev za plačilo, ne predstavlja konkretizacije, na kakšen način naj bi obdolženec oškodovanca preslepil. Preslepitvenega namena pa ne konkretizirajo niti nadaljnje trditve v opisu, da je kasneje (29. 8. 2011) podpisal stanje odprtih postavk in je na pozive direktorice oškodovane družbe plačilo še naprej obljubljal (nazadnje 27. 2. 2013) in da se kasneje na klice in opomine več ni odzival ter iz zaposlitve pridobljenih sredstev ni namenil niti za delno poplačilo dolga, temveč gre le za opis okoliščin, nastalih po tem, ko se pogodba ni več izvajala, ne pa pri izvajanju pogodbe, na podlagi katere so bili računi izdani in niso bili plačani, kot se mu očita, torej v obdobju od 8. 9. 2009 do 12. 4. 2010.
URS člen 27. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - silobran
Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja obdolženca (osumljenca) ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 163. ZPP člen 365, 365-1.
izrek sklepa - obrazložitev sklepa o dedovanju - pravni interes - čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - podlaga za izračun sodne takse - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Stranke oziroma udeležence postopka zavezuje samo tisti del odločitve, ki postane pravnomočen, to je izrek, zato imajo pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek. Obrazložitev ne more postati pravnomočna in tudi ne zavezujoča za stranke. Za vložitev pritožbe zoper obrazložitev tako stranka nima pravnega interesa in je treba takšno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
OZ člen 169, 179. ZPP člen 216, 216/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
neposlovna odškodninska odgovornost - presoja višine denarne odškodnine - lažji zvin vratne hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stroški prevozov na zdravljenje
Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva, kot tudi škodo zaradi obrabe vozila.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 1.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - intenzivnost strahu - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - izgubljen zaslužek - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba na podlagi Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče z dne 4. 5. 1971 pri odločitvi uporabiti pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča - torej pravo Republike Hrvaške. Pri odločanju o obsegu škode in višini odškodnine je zato utemeljeno upoštevalo Zakon o obveznim odnosima (ZOO), Orientacijske kriterije za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške z dne 29. 11. 2002 (Orientacijski kriteriji) in sodno prakso hrvaških sodišč.
SZ-1 člen 24, 24/5. ZFPPIPP člen 252, 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 409. OZ člen 1019, 1019/3, 1022.
lastnik stanovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - stroški dobave toplote - osebni stečaj dolžnika - regresna terjatev - odpust obveznosti dolžnika - poroštvo - poroštvena obveznost
Skladno z 252. členom ZFPPIPP, ki določa, da pravne posledice stečaja nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer določeno drugače, postopek osebnega stečaja nad toženko na tožničino regresno terjatev ne more vplivati. Na njeno regresno terjatev tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki določata, da ta učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku določeno drugače, ne učinkuje, saj učinkuje le za terjatve nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 26. 1. 2015. Ob navedenem se za neutemeljene izkažejo pritožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za istovetnost denarnih terjatev in da na regresno terjatev tožnice, ki jo uveljavlja v tem postopku, učinkuje odpust obveznosti.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
ugovor se šteje za umaknjen - strokovni sodelavec - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - nepravilna sestava sodišča - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Strokovna sodelavka je odločila, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen zaradi neplačila sodne takse, omenjeni sklep pa po svoji naravi ne predstavlja vmesnega procesnega sklepa niti drugega sklepa oziroma dejanja, za kar je pooblaščen strokovni sodelavec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016508
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - poškodba v pretepu - način nastanka poškodb - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena sodišča - verodostojnost izjave stranke - dokaz z izvedencem - fizični napad - huda telesna poškodba - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - razžalitev dobrega imena - vzročna zveza - soprispevek k nastanku škode
Skladno z ustaljeno sodno prakso se posameznik, ki je verbalno žaljen, ne sme odzvati z uporabo fizične sile. Tožnik ni prispeval k nastanku poškodb. Dokazni postopek ni potrdil, da bi tožnik začel prepir z verbalnim konfliktom, temveč obratno – pričel ga je toženec.
Tožnik je v tožbi navajal, da ne bo mogel več opravljati svojih življenjskih dejavnosti enako kot pred poškodbo, te trditve pa so se v dokaznem postopku (izvedenec, zaslišanje tožnika) potrdile. Zahteva, da bi moral tožnik izrecno zatrjevati in izpovedati, da duševno trpi, ker ne more opravljati osebne higiene in se oblačiti, kot je to počel pred škodnim dejanjem, je pretirana in neživljenjska.