Vrhovno sodišče se je glede vprašanja, ali zavarovancu višja pokojnina, upoštevaje ustavno odločbo, pripada že vse od upokojitve dalje, že izreklo v več zadevah. V navedenih zadevah poudarja, da je Ustavno sodišče trenutek upravičenosti do višje pokojnine vezalo na datum odločbe, izdane po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih odločitev velja za naprej. Priznanje višje pokojnine za naprej ne pomeni nedopustnega retroaktivnega posega v že pridobljene in s tem ustavno varovane pravice. Gre za urejanje razmerij za naprej in ne za poseg v pridobljeno pravico.
Le izjemoma je dopustna začasna odredba, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom. Namen začasne odredbe je zavarovanje terjatve in njene bodoče izvršbe, kadar bi zahtevano sodno varstvo sicer lahko ostalo brez učinka. Tožnikov predlog ta namen celo presega. Tožnik namreč s tožbo zahteva od toženke odstranitev sporne ključavnice, z začasno odredbo pa izročitev ključa, torej nekaj drugega. Ob tem pa tožnik niti ne navaja kakšnih izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da se sporno pravno razmerje začasno uredi na tak način.
V primeru umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja ali če poteče rok, v katerem bi lahko nasprotovala umiku (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Enako velja v primeru delnega umika tožbe. Sodišče izda sklep o ustavitvi postopka glede umaknjenega dela tožbe (oziroma glede tožnika, ki umakne tožbo). Če presodi, da niso podani pogoji za ustavitev postopka, sodišče nadaljuje postopek, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Medtem ko je sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe sklep o končanju postopka, je sklep sodišča o tem, da kljub izjavi o umiku tožbe niso podane predpostavke za ustavitev postopka, sklep procesnega vodstva. Z njim sodišče odloči o poteku postopka.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda po izvensodni poravnavi - nova škoda po sklenitvi poravnave - naknadna škoda - isti historični dogodek - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kršitev razpravnega načela - znova opravljena glavna obravnava - kršitev materialnoprocesnega vodstva - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve - obstoj nove škode - obseg in višina škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri razmejitvi, katera škoda je nova, je treba najprej izhajati iz pravnoposlovne volje pravdnih strank, ki je bila izražena v obliki sklenjene poravnave. Tako ni odločilen zgolj objektivno (ne)predvidljiv razvoj oziroma zaplet poškodbe z vidika medicinske znanosti.
Kljub temu, da so tožnikove težave v smislu poškodbe vezi v desnem palcu obstajale že od škodnega dogodka dalje, se zanje tedaj ni vedelo. To velja tako objektivno, tj. za stroko (zdravnike), še toliko bolj pa za laičnega tožnika, zato je bila njegova poškodba vezi, kot se je razvila naknadno, nedvomno za vse presenetljiva, nova in zunaj dometa sklenjene poravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016790
ZKP-UPB4 člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 502, 502b.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje ukrepa
Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka se po oceni pritožbenega sodišča niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, zato še zmeraj obstaja ista nevarnost odtujitve premoženja, saj ni spregledati takojšnjega razpolaganja obdolženca s koristjo, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedensko mnenje v skladu z nalogami, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o postavitvi. Glede presoje, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - pristanek na vožnjo z vinjenim voznikom - neuporaba varnostnega pasu - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost
Višina 20 % prispevka tožnika, ker je prisedel k vinjenemu vozniku, je materialnopravno pravilna. Da vinjenost voznika zmanjšuje njegove vozniške sposobnosti, je splošno znano. Zato tudi vožnja pod vplivom alkohola ni dovoljena. Prisedanje k vinjenemu vozniku pa je neskrbno ravnanje, s katerim oškodovanec tudi sam prispeva k nastanku škode ali povzroči, da je škoda večja, ko bi bila sicer. Toženec bi ob potrebni skrbnosti moral opaziti, da je bil voznik vinjen.
OZ člen 169, 179. ZPP člen 216, 216/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
neposlovna odškodninska odgovornost - presoja višine denarne odškodnine - lažji zvin vratne hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stroški prevozov na zdravljenje
Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva, kot tudi škodo zaradi obrabe vozila.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 1.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - intenzivnost strahu - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - izgubljen zaslužek - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba na podlagi Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče z dne 4. 5. 1971 pri odločitvi uporabiti pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča - torej pravo Republike Hrvaške. Pri odločanju o obsegu škode in višini odškodnine je zato utemeljeno upoštevalo Zakon o obveznim odnosima (ZOO), Orientacijske kriterije za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške z dne 29. 11. 2002 (Orientacijski kriteriji) in sodno prakso hrvaških sodišč.
Pri trpinčenju gre po zakonski definiciji za ponavljajoče se ali sistematično negativno ravnanje zoper delavca. Enkraten dogodek (kot je v tem primeru izredna odpoved) sam po sebi praviloma ne more utemeljevati trpinčenja na delovnem mestu. V drugih očitanih ravnanjih direktorice tožene stranke ni elementov trpinčenja na delovnem mestu. Pritožbeno sodišče zato kljub nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi soglaša s presojo, da se nad tožnico ni vršilo trpinčenje na delovnem mestu.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 135/2017 s 5. 2. 2018 spremenilo stališče, zavzeto v dotedanji sodni praksi pritožbenega sodišča ter odločilo, da tudi delavcu, ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo in mu je bilo kasneje s sodno odločbo vzpostavljeno retroaktivno, na podlagi 166. člena ZDR pripada nadomestilo za neizrabljen letni dopust. Čeprav brezposelna oseba ne dela, ni na letnem dopustu in čeprav je bilo tožnici naknadno s pravnomočno sodno odločbo za nazaj priznano nadomestilo plače, to ne pomeni, da v zvezi z neizkoriščenim letnim dopustom ni bila v ničemer prikrajšana. Namen nadomestila plače se namreč razlikuje od namena nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - intenzivni primarni strah - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v osebnostno pravico - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice
Pri tožniku ni šlo zgolj za prestrašenost ali zaskrbljenost, pač pa za strah, ki je bil dovolj intenziven, da je porušil njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik je s svojim ravnanjem posegel v tožnikovo duševno integriteto, pri čemer je do groženj s smrtjo ob uporabi imitacije pištole prišlo na tožnikovem domu, kjer je utemeljeno pričakoval zasebnost in varnost.
Na podlagi navedenih premoženjskih razmer ter ob upoštevanju višine odmerjenih stroškov kazenskega postopka in sodne takse, je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča, pravilno odločilo, da jih je obsojeni sposoben plačati na način, kot je odločilo v izreku napadenega sklepa in sicer po obrokih.
Sestopanje z višine 90 cm, brez pripomočka, ne predstavlja običajnega načina sestopanja iz enega višinskega nivoja na drugi višinski nivo in takega sestopanja kljub previdnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo. Dejstvo, da so delavci na stroj že dalj časa stopali in sestopali brez ustreznih pripomočkov ne razbremenjuje delodajalca odgovornosti, da poskrbi za varne pogoje dela. Podana je njegova krivdna odgovornost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026731
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivna identiteta - količina droge - isti historični dogodek - zmanjšana kriminalna količina
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da opis dejanja po obtožbi obtožbe ne drži, obtoženega oprostiti vseh očitkov. Količina prepovedane droge ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato za izpolnjenost biti inkriminacije zadošča ugotovitev, da je obtoženec določen (vendar točno neugotovljen del) prepovedane droge nedvomno kupil in hranil z namenom prodaje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in po izvedenem dokaznem postopku v konkretnem delu opisa dejanja zajeto kriminalno količino zmanjšalo, obtoženca pa spoznalo za krivega v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 163. ZPP člen 365, 365-1.
izrek sklepa - obrazložitev sklepa o dedovanju - pravni interes - čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - podlaga za izračun sodne takse - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Stranke oziroma udeležence postopka zavezuje samo tisti del odločitve, ki postane pravnomočen, to je izrek, zato imajo pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek. Obrazložitev ne more postati pravnomočna in tudi ne zavezujoča za stranke. Za vložitev pritožbe zoper obrazložitev tako stranka nima pravnega interesa in je treba takšno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
ugovor se šteje za umaknjen - strokovni sodelavec - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - nepravilna sestava sodišča - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Strokovna sodelavka je odločila, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen zaradi neplačila sodne takse, omenjeni sklep pa po svoji naravi ne predstavlja vmesnega procesnega sklepa niti drugega sklepa oziroma dejanja, za kar je pooblaščen strokovni sodelavec.
ZD-B člen 212.. ZZZDR-UPB1 člen 51, 51/1.. ZPP člen 181, 181/3.
obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje - vmesni ugotovitveni zahtevek
Tožnika sta s tožbo, naj se ugotovi terjatev zapustnika do njune sodedinje in naj se ji naloži vrnitev tega zneska v zapuščino, zasledovala pravno varstvo v korist vseh dedičev in ne le v lastno, zato ni razloga, da njuna udeležba v postopku ne bi zadoščala.
Predmet obravnavanja je sicer razmerje, ki je izvorno obligacijsko pravne in ne dednopravne narave, vendar gre za spor med dediči o obsegu zapuščine.
Težnja Zakona o dedovanju je, da se vsa sporna razmerja med dediči rešijo že med zapuščinskim postopkom in preprečijo nepotrebne naknadne pravde.
Tožnika v tej pravdi pravilno zasledujeta cilj, naj se terjatev zoper dedinjo realizira z vrnitivijo denarja v zapuščino.
Tožnik neutemeljeno meni, da bi bilo pri odmeri pravdnih stroškov potrebno upoštevati, da je uspel z zavrnitvijo pobotnega ugovora. Gre namreč zgolj za sredstvo obrambe tožene stranke (ne samostojen tožbeni zahtevek), katerega funkcija je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka in ki bi ga bilo v zvezi s stroškovno odločitvijo mogoče upoštevati kvečjemu v primeru, če bi bila stranka z njim uspešna. Povedano drugače, pri uspehu z zavrnitvijo pobotnega ugovora ne moremo govoriti o uspehu v smislu uspeha v postopku, saj ta v ničemer ne vpliva na vtoževani tožbeni zahtevek oziroma višino prisojenega zneska.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninjenje po ZSpo - družbena lastnina - lastninska pravica - posest - izročitev nepremičnine v posest - pravica do posesti - upravljanje - športni objekt občinskega pomena - javni interes - lastninska pravica društev - vrnitveni zahtevek
Pravilen je zaključek, da ima toženka, ki se ukvarja z organizirano športno dejavnostjo, ob upoštevanju okoliščin konkretnega lastninjenja športnih objektov, pravico do posesti na teh nepremičninah.
V času uveljavitve ZSpo ni bilo jasno, kdo in v kakšnem postopku bo odločil o priglašeni lastninski pravici. Posledično s sprejemom sklepa med strankama še ni bilo jasno oziroma razčiščeno, kdo je lastnik spornih nepremičnin in da je bilo lastninjenje tedaj že končano. Prav to, da naj ostane upravljanje športnih objektov v sferi toženke, pa izhaja iz sklepa in dopisa, s čimer je bil vsebinsko jasno opredeljen njun tedanji materialnopravni odnos, tako glede vsebine (tj. odprtega vprašanja glede lastninjenja športnih objektov), toženkinega upravičenja do posesti (tj. nadaljnjega upravljanja) kot tudi časa njegovega trajanja (tj. do pravnomočnosti oziroma zaključka lastninjenja).
Ni avtomatičnega enačaja med lastninsko pravico in upravljanjem s športnimi objekti v javnem interesu, niti dvoma, da bi lahko poseg v toženkino posestno upravičenje, zgolj na temelju gole, olastninjene pravice, škodoval javnemu interesu v športu, prav tistemu, ki ga je že v času lastninjenja prepoznala sama tožnica, ki je toženki športne objekte prepuščala v upravljanje in izvajanje organizirane športne dejavnosti. Tako je toženkino posestno upravičenje utemeljeno tudi z vidika javnega interesa in ne nasprotuje bistvu lastninske pravice, niti pravni varnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016700
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP-UPB3 člen 358, 358/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Navedba, da je račune sprva plačeval, nato pa kljub pravilno izpolnjenim obveznostim računov, ki jih ni zavrnil, ni plačal, kljub temu, da je ob zapadlosti prvega računa imel dovolj sredstev za plačilo, ne predstavlja konkretizacije, na kakšen način naj bi obdolženec oškodovanca preslepil. Preslepitvenega namena pa ne konkretizirajo niti nadaljnje trditve v opisu, da je kasneje (29. 8. 2011) podpisal stanje odprtih postavk in je na pozive direktorice oškodovane družbe plačilo še naprej obljubljal (nazadnje 27. 2. 2013) in da se kasneje na klice in opomine več ni odzival ter iz zaposlitve pridobljenih sredstev ni namenil niti za delno poplačilo dolga, temveč gre le za opis okoliščin, nastalih po tem, ko se pogodba ni več izvajala, ne pa pri izvajanju pogodbe, na podlagi katere so bili računi izdani in niso bili plačani, kot se mu očita, torej v obdobju od 8. 9. 2009 do 12. 4. 2010.