ZZad člen 34, 74. ZLNDL člen 1, 2, 2/1. Zakon o upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (1956) člen 1. ZVNDL člen 4.
ugotovitev lastninske pravice - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - splošno ljudsko premoženje - pravica uporabe - brezplačna pravica uporabe - prenos pravice uporabe - vpis v zemljiško knjigo - lastninjenje družbenega premoženja
Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini, zato ni prenašala pravice uporabe.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00016397
ZZK-1 člen 115. SPZ člen 107, 107/1, 266, 266/1.
sprememba vpisa v zemljiško knjigo - nedokončana etažna lastnina - predlog za vpis dokončanja etažne lastnine - sodna delitev stvari
Gre za nedokončano etažno lastnino. Predlagatelja zato na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016 ne moreta doseči „delne“ poočitve zgolj posameznih sprememb identifikacijskih podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi in obenem predlagane vknjižbe njune lastninske pravice pri dveh posameznih delih. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da bi predlagatelja vpise glede svoje nepremičnine, za kakršne se zavzemata, lahko dosegla v zemljiškoknjižnem postopku za dokončanje etažne lastnine na celotni stavbi.
Gre torej za prikrito pravno praznino v okviru zastaranja obveznosti, ki jo je potrebno zapolniti z ustrezno metodo, pri čemer je v konkretnem primeru takšna metoda zakonska analogija z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Pri tem sicer sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da dokončni obračun ni sodna odločba, vendar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je terjatev, ki izvira iz dokončnega obračuna izvršitelja v stičnih točkah bližje judikatnim terjatvam, saj dvoma o obstoju terjatve več ni, terjatev pa ob dejstvu, da izhaja iz izvršilnega naslova, dobi novo pravno naravo, saj postane izvršljiva in vprašanje iztožljivosti ni več aktualno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015721
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/2, 19/4.
naložitev plačila pravdnih stroškov - odmera stroškov pravdnega postopka - umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - izpolnitev zahtevka - kriterij potrebnosti stroškov - priglasitev stroškov - preizkus utemeljenosti zahtevka - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - stečajna masa - višina nagrade odvetnika - brezplačna pravna pomoč
Zmotno je stališče pritožnika, da bi morali toženci, ker je tožnik v postopku osebnega stečaja in vtoževani stroški predstavljajo stroške stečajnega postopka, zahtevati njihovo poplačilo iz stečajne mase. Sodišče prve stopnje je stroške postopka pravilno naložilo v plačilo tožniku, način njihovega poplačila pa ne sodi v izrek sodne odločbe, ampak bo predmet nadaljnjih postopkov (stečajnega oziroma morebitnega izvršilnega postopka).
Pri umiku tožbe ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen in potreben. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti. Za presojo, ali je dolžan v predmetni zadevi tožnik zaradi umika tožbe tožencem povrniti njihove stroške postopka na prvi stopnji, je ključno vprašanje, ali je bil njegov tožbeni zahtevek izpolnjen. Prvo toženec in tretje toženka primarnega tožbenega zahtevka nista ne izpolnila niti priznala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne njegove potrebnosti. Podredna tožbena zahtevka pa je tožnik vložil iz previdnosti. To pa pomeni, da je bil glede njiju stroškovni riziko v celoti na njegovi strani.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje
Presoja, ali je nekdo lastninsko pravico na nepremičnini pridobil s priposestvovanjem, pride v poštev (na vrsto) šele, če (ko) se ugotovi, da je ni pridobil na podlagi določb ZLNDL.
ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 16, 16/1, 32.
stroški izterjave - uporaba zakona - gospodarski subjekt - stroški terenskega preverjanja - povračilo stroškov meritev in obdelave podatkov - stroški poslovanja kolektivne organizacije - dolžnost izvajanja nadzora - dolžnost obveščanja
Kolektivna organizacija mora del svojega prihodka iz dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
Med gospodarske subjekte se po ZPreZP-1 res štejejo tudi druge pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni trdila, da vtoževana terjatev izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti.
Tudi ZZK-1 v 96. členu, ki ureja vpise (po 89. členu ZZK-1) na podlagi sklepov stečajnega sodišča, kot podlago za te predvideva le dva sklepa in sicer pravnomočni sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in pravnomočni sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom (prvi odstavek 96. člena ZZK-1).
Za situacijo, kot je obravnavana, ko je premoženje, ki ga v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ni bilo mogoče unovčiti, ostalo v lasti dolžnika, ZFPPIPP ne predvideva smiselne uporabe prvega, tretjega in četrtega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - denarna renta - mesečna renta - višina mesečne rente - dokazni standard - normalen tek stvari - tuja pomoč
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo. Pri tem ni pomembno, kdo škodo odpravlja ter toženi stranki ne more iti v korist, če tožnici pomaga zakonec in ne tretja oseba.
V sodni praksi je že izoblikovano stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda, da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo in bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano iz perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se glede nastanka škode in njene višine ne zahteva dokaznega standarda gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oz. mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. Že s takšno stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode.
Sodišče prve stopnje je obtoženkino priznanje krivde sprejelo, čeprav pred tem ni opravilo celovite presoje, ali je priznanje dejansko podprto z drugimi dokazi v spisu, oziroma v okviru tega pogoja ni presojalo z izvedenskim mnenjem izkazanih okoliščin, ki bi vplivale na krivdo obtoženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00016260
ZNP člen 30, 30/3, 37. ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 52, 52/1, 256, 276, 276/2, 390, 392, 395, 398. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delniška družba - skupščina delniške družbe - nadzorni svet - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe - utemeljen razlog za odpoklic - osebna ravnanja oz. opustitve - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - pravni interes za udeležbo v postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka
V primeru, ko niti predlagatelj, niti nasprotni udeleženec ne nasprotujeta udeležbi, o pravnem interesu pa ne podvomi niti sodišče, izdaja sodne odločbe o dopustnosti udeležbe ni potrebna.
Utemeljeni razlogi za odpoklic se morajo nanašati na osebna ravnanja oziroma opustitve posameznega člana nadzornega sveta v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00017972
Zakon o evidentiranju nepremičnin člen 9. SPZ člen 77. ZTLR člen 20.
pridobitev lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - elaborat ureditve meje - delitev parcele - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - napaka v postopku evidentiranja - napaka pri prenosu podatkov - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - geodetska napaka - katastrski načrt geodetske uprave - geodetska izmera
Tožeča stranka zatrjuje pridobitev dela parcel tožene stranke na podlagi pogodbe, kjer je njena parcela opisana kot večja kot jo ima v naravi. Tožena stranka pa je dokazala, da je pred tem pridobila svojo parcelo v obsegu, kot je bila v naravi prenešena meja med novo nastalima parcelama po pred tem izdanem elaboratu o delitvi parcele. Dejstvo, da je v zemljiškem katastru drugačna izmera, kot je v naravi meja med obema parcelama, na lastninsko pravico tožeče stranke ne more vplivati.
Če bi tožnik odpeljal toženko na izlete in na počitnikovanje, bi strošek izletov in preživljanja počitnic odpadel, ker ne bi bil več del preživninskih potreb toženke. Enako velja za stroške goriva in za vzdrževanje vozila. Tudi ti mesečni stroški bi odpadli, če bi toženec izvajal prevoze, ker pa s toženko nima stikov, mora navedeni del stroškov kriti v okviru preživninske obveznosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016580
URS člen 35, 38. OZ člen 134. ZIRD člen 25, 66, 68.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti - pravica do varstva osebnih podatkov - svoboda izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - objava osebnih podatkov - tajni podatki - rejništvo - relativna javna oseba - javna razprava - interes javnosti
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši.
Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.
pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Če tožena stranka v predlogu in dopolnitvi ni podala svoje davčne številke, davčne številke sina in njegovega državljanstva, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo oziroma moralo odločiti o predlogu. Tedaj bi predstavljala odločitev nesorazmeren poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na peti odstavek 12.a člena ZST-1, ki določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. . Podatka o EMŠO in davčni številki služita samo identifikaciji udeležencev, bistvo odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks pa je ugotavljanje premoženjskega stanja. Dani podatki bi morali sodišču prve stopnje zadostovati za pridobitev tistih ostalih relevantnih podatkov in davčnih številk, za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, jih pa za odločitev potrebuje. Zato ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog, da njen predlog ni primeren za obravnavo in za odločitev o zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren ukrep1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku
Zmotno je stališče, da bi sodišče moralo upoštevati dejstvo, da je zaenkrat amortizacijski postopek pravnomočno končan in da zato razlog za prekinitev postopka ni podan. V teku je namreč prav postopek v zvezi z ugotovitvijo, ali je sklep o amortizaciji obveznic pravnomočen ali ni. Zato prvostopenjsko sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker naj bi ne upoštevalo pravnomočne odločbe Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 21. 12. 2016.
O podrejeno uveljavljenem tožbenem zahtevku sodišče odloča šele, ko presodi, da primarno uveljavljani tožbeni zahtevek ni utemeljen. Ker je postopek še vedno v fazi odločanja o primarno uveljavljanem tožbenem zahtevku, vprašanje vpliva podrejenega zahtevka na odločitev o prekinitvi postopka sploh ni relevantno.
Omejitve in zahteve, ki jih določa ZGO-1, so torej naslovljene izključno na investitorje, ki nameravajo kot investitor postaviti določen objekt in ne na dobavitelje gradbenega materiala oziroma izvajalce gradnje. Zato bi se v obravnavanem primeru tožena stranka morala sama pozanimati, ali za postavitev rastlinjaka na svojem zemljišču potrebuje ustrezna upravna dovoljenja in te dolžnosti ne more prevaliti na tožečo stranko.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016583
ZGO-1 člen 35, 35/2, 49, 50, 50/1, 50/6, 50a, 50a/1, 51, 54. ZPNačrt člen 15, 15/3, 56, 56/4. OZ člen 49, 59, 59/4, 110, 488, 488/1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/3. ZCes-1 člen 18, 28, 28/1, 123, 123/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 2, 10 - 12. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vrba - Črnivec (Peračica) (2004) člen 43, 43/1, 43/2. ZUreP-1 člen 87, 89, 89/4.
prodajna pogodba za nepremičnino - plačilo kupnine - pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog za izločitev - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - nepristranskost izvedenca - projektna dokumentacija - bistvena sestavina pogodbe - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - predkupna pravica občine - pravne napake
Pritožbeno sodišče je že pritrdilo sodišču prve stopnje, da bi bilo tudi brez projektne dokumentacije PGD mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne.
Ni možno zaključiti, da je bil pogoj za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe glede možnosti izvedbe petega kraka obstoječega krožnega krožišča določen v breme tožene stranke, kot to razlaga pritožnica. Zato za presojo, ali bi bila izvedba petega kraka krožišča možna ali ne, ni odločilno, da projektne dokumentacije za pridobitev PGD tožena stranka ni predložila. Tudi ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zato nadaljevanje izvajanja Pogodbe blokirala.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predkupna pravica občine po ZUreP-1 določena v javnem interesu, da ZUreP-1 ne ščiti pravic posameznih subjektov, temveč predmet zavarovanja in interes občine, da pod enakimi pogoji kupi nepremičnine na svojem območju ter da sta zato pravni interes in hkrati tudi aktivna legitimacija drugih oseb, razen tistih, v korist katerih je predkupna pravica določena, izključena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se zato na kršitve teh določb ZUreP-1 tožena stranka ne more uspešno sklicevati in njenim trditvam o ničnosti Pogodbe ni moč slediti.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, ki trdi, da ni zanetila sporne situacije, saj je z zgoraj navedenimi pripombami, ki so najmanj neprimerne in nedvomno presegajo raven strokovne kritike izvedenskega mnenja, izvedenca izzvala.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016479
ZN člen 47. ZZZDR člen 51, 51/1.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev iz zapuščine - zapuščinska masa - obseg zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Izhodiščno domnevo, da je bila zapustnica lastnica gotovine v znesku 50.000,00 EUR, ki je bila najdena v njenem bančnem sefu, je tožnik z uspehom celotnega dokaznega postopka izpodbil. Z ugovorom, da je šlo za zapustničine gotovinske prihranke, pa tožena stranka ni bila uspešna.
To pomeni, da to premoženje ne spada v njeno zapuščino in ga po zapustnici ni mogoče dedovati.
ZIZ člen 23, 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2, 76, 76/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3, 81, 81/1. ZPP člen 105, 105/3, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/4, 354, 354/2, 358, 358-5.
ugovor tretjega - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugotovitev ničnosti listine - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes za pritožbo - neobrazložena odločitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - elektronsko podpisana vloga - odločitev o stroških - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Smiselna uporaba določbe 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ni mogoča, saj predlog za izvršbo ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, poleg tega pa je sklep o izvršbi v tej zadevi pravnomočen. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti.