posest - posest parkirišča - motenje posesti - posestno varstvo - obseg sodnega varstva - nadaljevano motilno dejanje - motilec posesti - motenje v korist drugega - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - nedovoljene pritožbene novote
Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo (funkcionalno) zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi.
Pasivno legitimiran v tožbi zaradi motenja posesti je tisti, ki je posest odvzel oziroma motil, lahko pa tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. V konkretnem primeru bi lahko tožniki tožbo nedvomno uperili tudi zoper etažne lastnike garažne hiše, saj je bilo motilno dejanje storjeno v njihovo korist. Če pa je očitno, kdo je posest motil, ni ovire, da se tožba vloži proti njemu, ne da bi se tožniki, ki želijo hitro in učinkovito pravno varstvo, ukvarjali s vprašanjem, v čigavo korist je motilec morebiti ukrepal.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah
Pravilno je materialnopravno izhodišče prvega sodišča, da je pravdno sodišče na podlagi 14. člena ZPP, ko gre za identično dejansko stanje, vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - obnovitveni razlog - protipravnost ravnanja - materialno procesno vodstvo - procesna skrbnost - sklep presenečenja
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb. Materialno procesno vodstvo je v postopku obnove omejeno in ni namenjeno ponovnemu razčiščevanju dejanskega stanja v celoti in iz vseh vidikov. Izdani sklep tudi ni „sklep presenečenja“. Sam zakon določa obseg preizkusa predloga za obnovo postopka. V tem oziru je relevantno le, ali je predložen dokaz/dejstvo nov(o), pri čemer se v okviru te postavke presoja tudi procesno skrbnost stranke v prejšnjem postopku, ter ali bi lahko pripeljal(o) do ugodnejše odločbe za predlagatelja.
Dejstva in dokazi, s katerimi se dokazuje pravilnost diagnoze, v konkretnem primeru ne morejo biti razlog za obnovo postopka. Razpravljanje, ali je pravilnost diagnoze pravno pomembno dejstvo za ugotavljanje protipravnosti ravnanja prvo toženca, bi pomenilo ponoven preizkus materialne pravilnosti sodbe, izdane v prvotnem postopku, kar ni dopusten obnovitveni razlog.
Stranka se ne more sklicevati na nov dokaz, če bi ob ustrezni skrbnosti lahko v prvotnem postopku predlagala izvedbo enakovrednega dokaza (izvedenec), pa ga zaradi neskrbnosti ni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00016467
KZ-1-UPB2 člen 86, 86/8, 86/9.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost - primernost izrečene kazni
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da predlaganega načina izvršitve kazni ne dopuščajo teža storjenega kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, vzroki za dejanje, kakor tudi nevarnost, ki jo storilec takega dejanja predstavlja za družbo ter njegova zmožnost ponovitve, pri čemer ni prezrlo višine povzročene škode, kakor tudi ne, da je bila obsojenka po storjenem kaznivem dejanju dne 15. 1. 2015 s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 8864/2013 obsojena za istovrstno kaznivo dejanje, kot to izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru II K 33473/2013 z dne 20. 6. 2018 ter da je izvršitev kazni zapora edina primerna, da bo delovala na obsojeno generalno in specialno preventivno v smeri resocializacije in jo odvračala od morebitnega podobnega ponovnega dejanja v prihodnje. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da mora kazen zapora ohraniti svoje bistvo, to je povračilnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015950
OZ člen 435. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 491.
prodajna pogodba - kupnina - pobotni ugovor v pravdi - predlog za preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka zaradi možne sklenitve sodne poravnave - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - možnost sklenitve sodne poravnave - poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave stranke - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Če želi stranka doseči preložitev naroka mora storiti dvoje, in sicer sodišču poslati opravičilo ter za svoj izostanek predstaviti opravičljiv razlog. Preložitev naroka namreč ni obligatorna, pač pa predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi predlog za preložitev opirala na možnost sklenitve sodne poravnave, bi se tudi po mnenju pritožbenega sodišča toliko bolj za neutemeljeno izkazala preložitev poravnalnega naroka (in nadalje prvega naroka za glavno obravnavo), na katerem bi pravdni stranki tudi sicer imeli priložnost mirno urediti medsebojna razmerja in zaključiti spor. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da takšno postopanje tožene stranke ni predstavljalo opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00016397
ZZK-1 člen 115. SPZ člen 107, 107/1, 266, 266/1.
sprememba vpisa v zemljiško knjigo - nedokončana etažna lastnina - predlog za vpis dokončanja etažne lastnine - sodna delitev stvari
Gre za nedokončano etažno lastnino. Predlagatelja zato na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016 ne moreta doseči „delne“ poočitve zgolj posameznih sprememb identifikacijskih podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi in obenem predlagane vknjižbe njune lastninske pravice pri dveh posameznih delih. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da bi predlagatelja vpise glede svoje nepremičnine, za kakršne se zavzemata, lahko dosegla v zemljiškoknjižnem postopku za dokončanje etažne lastnine na celotni stavbi.
Če bi tožnik odpeljal toženko na izlete in na počitnikovanje, bi strošek izletov in preživljanja počitnic odpadel, ker ne bi bil več del preživninskih potreb toženke. Enako velja za stroške goriva in za vzdrževanje vozila. Tudi ti mesečni stroški bi odpadli, če bi toženec izvajal prevoze, ker pa s toženko nima stikov, mora navedeni del stroškov kriti v okviru preživninske obveznosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016580
URS člen 35, 38. OZ člen 134. ZIRD člen 25, 66, 68.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti - pravica do varstva osebnih podatkov - svoboda izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - objava osebnih podatkov - tajni podatki - rejništvo - relativna javna oseba - javna razprava - interes javnosti
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši.
Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.
Gre torej za prikrito pravno praznino v okviru zastaranja obveznosti, ki jo je potrebno zapolniti z ustrezno metodo, pri čemer je v konkretnem primeru takšna metoda zakonska analogija z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Pri tem sicer sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da dokončni obračun ni sodna odločba, vendar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je terjatev, ki izvira iz dokončnega obračuna izvršitelja v stičnih točkah bližje judikatnim terjatvam, saj dvoma o obstoju terjatve več ni, terjatev pa ob dejstvu, da izhaja iz izvršilnega naslova, dobi novo pravno naravo, saj postane izvršljiva in vprašanje iztožljivosti ni več aktualno.
pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Če tožena stranka v predlogu in dopolnitvi ni podala svoje davčne številke, davčne številke sina in njegovega državljanstva, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo oziroma moralo odločiti o predlogu. Tedaj bi predstavljala odločitev nesorazmeren poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na peti odstavek 12.a člena ZST-1, ki določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. . Podatka o EMŠO in davčni številki služita samo identifikaciji udeležencev, bistvo odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks pa je ugotavljanje premoženjskega stanja. Dani podatki bi morali sodišču prve stopnje zadostovati za pridobitev tistih ostalih relevantnih podatkov in davčnih številk, za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, jih pa za odločitev potrebuje. Zato ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog, da njen predlog ni primeren za obravnavo in za odločitev o zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren ukrep1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku
Zmotno je stališče, da bi sodišče moralo upoštevati dejstvo, da je zaenkrat amortizacijski postopek pravnomočno končan in da zato razlog za prekinitev postopka ni podan. V teku je namreč prav postopek v zvezi z ugotovitvijo, ali je sklep o amortizaciji obveznic pravnomočen ali ni. Zato prvostopenjsko sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker naj bi ne upoštevalo pravnomočne odločbe Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 21. 12. 2016.
O podrejeno uveljavljenem tožbenem zahtevku sodišče odloča šele, ko presodi, da primarno uveljavljani tožbeni zahtevek ni utemeljen. Ker je postopek še vedno v fazi odločanja o primarno uveljavljanem tožbenem zahtevku, vprašanje vpliva podrejenega zahtevka na odločitev o prekinitvi postopka sploh ni relevantno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017082
ZDR člen 156. ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 15, 15/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9, 9/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - stroški prihoda na sodišče
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je šlo pri tožniku kvečjemu za omejitev počitka (glede na območje izvajanja nalog), ne pa za kršitev pravice do tedenskega počitka. Četudi je narava dela na misijah takšna, da je toženi stranki tedenski počitek težko zagotoviti, je to ne razbremenjuje obveznosti, da ga zagotovi, predvsem pa ne daje podlage za zavrnitev zahtevka. Ravno plačilo, kot je predmet tega spora, je primer nadomestila za delavčevo neizkoriščeno pravico iz delovnega razmerja.
KZ-1 člen 238, 238/1, 238/4. ZTFI člen 373, 373/1, 373/4.
zloraba notranje informacije - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - notranja informacija - finančni instrumenti - izdajatelj finančnih instrumentov - vpliv na ceno finančnega instrumenta - vrednostni papir - delnica
KZ-1 ni opredelil definicije notranjih informacij, zato je treba pri razlagi tega zakonskega znaka izhajati iz specialnejših določb ZTFI.
Eden od elementov notranje informacije je, da se ta posredno ali neposredno nanaša na izdajatelja finančnih instrumentov oz. na enega ali več finančnih instrumentov. Notranjo informacijo lahko predstavljajo tudi okoliščine, ki le posredno zadevajo izdajatelja, še vedno pa se morajo nanašati na (poslovno) življenje izdajatelja in ne tretjih oseb. Med obravnavano informacijo in samim finančnim instrumentom oz. njenim izdajateljem ni nobene notranje povezave, saj gre za tržno informacijo, ki se nanaša na ponudbo in povpraševanje za določen vrednostni papir.
Omejitve in zahteve, ki jih določa ZGO-1, so torej naslovljene izključno na investitorje, ki nameravajo kot investitor postaviti določen objekt in ne na dobavitelje gradbenega materiala oziroma izvajalce gradnje. Zato bi se v obravnavanem primeru tožena stranka morala sama pozanimati, ali za postavitev rastlinjaka na svojem zemljišču potrebuje ustrezna upravna dovoljenja in te dolžnosti ne more prevaliti na tožečo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015721
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/2, 19/4.
naložitev plačila pravdnih stroškov - odmera stroškov pravdnega postopka - umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - izpolnitev zahtevka - kriterij potrebnosti stroškov - priglasitev stroškov - preizkus utemeljenosti zahtevka - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - stečajna masa - višina nagrade odvetnika - brezplačna pravna pomoč
Zmotno je stališče pritožnika, da bi morali toženci, ker je tožnik v postopku osebnega stečaja in vtoževani stroški predstavljajo stroške stečajnega postopka, zahtevati njihovo poplačilo iz stečajne mase. Sodišče prve stopnje je stroške postopka pravilno naložilo v plačilo tožniku, način njihovega poplačila pa ne sodi v izrek sodne odločbe, ampak bo predmet nadaljnjih postopkov (stečajnega oziroma morebitnega izvršilnega postopka).
Pri umiku tožbe ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen in potreben. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti. Za presojo, ali je dolžan v predmetni zadevi tožnik zaradi umika tožbe tožencem povrniti njihove stroške postopka na prvi stopnji, je ključno vprašanje, ali je bil njegov tožbeni zahtevek izpolnjen. Prvo toženec in tretje toženka primarnega tožbenega zahtevka nista ne izpolnila niti priznala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne njegove potrebnosti. Podredna tožbena zahtevka pa je tožnik vložil iz previdnosti. To pa pomeni, da je bil glede njiju stroškovni riziko v celoti na njegovi strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00019413
ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZIZ člen 238, 238/1. ZPP člen 285. ZFPPIPP člen 253.
odpoved pravici do pritožbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - evidentiranje sprememb v katastru stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezni del stavbe - vpisi v zemljiško knjigo - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv k dopolnitvi - profesionalna skrbnost odvetnika - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
V primerih, ko posameznik uveljavlja lastninsko pravico na delu posameznega dela stavbe, je potrebno, da sodni izvedenec že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb. To velja tako za sodbo, s katero je ugotovljena lastninska pravica, kot tudi za sodbi, s katerima je ugotovljena izločitvena pravica ali je toženi stranki naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Za vse te sodbe namreč velja, da so neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po prvem odstavku 40. člena ZZK-1.
Načelo materialnega procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca. Pritožnica pa prezre nadaljnje stališče sodne prakse, da je ta okoliščina merilo sodnikovega dolžnega ravnanja, torej kako podrobna navodila mora dati stranki v okviru materialnega procesnega vodstva. Od kvalificiranega pooblaščenca se pričakuje poznavanje prava in večja skrbnost pri seznanitvi s sodno prakso, oblikovanju tožbenega predloga in dokazni pobudi. Poziv sodišča prve stopnje je bil izrecen in dovolj konkreten, da je pravni strokovnjak ob ustrezni skrbnosti iz njega lahko razbral, v čem je pomanjkljivost tožbenega predloga. Če iz kakršnegakoli razloga tožničina pooblaščenka poziva ni razumela, pa je zahtevana profesionalna skrbnost terjala, da na to okoliščino sodišče pravočasno opozori.
Če se stranka spremembi tožbe ne upira, ali če gre za privilegirano spremembo tožbe (186. člen ZPP), sodišče predloga za spremembo tožbe ne more zavrniti, temveč mora spremembo dopustiti.
Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna, se lahko vsako sporno dejstvo dokazuje s katerimkoli dokazilom (torej ne le z listinskimi, temveč tudi drugimi primernimi dokazili).
Indici imajo vlogo posrednih dokazov, ki kažejo na odločilna dejstva z logičnim sklepanjem. Sodišče pri tem sklepa iz znanih na neznana dejstva, ko na podlagi indicev, z uporabo izkušenj ter pravil logičnega sklepanja, sklepa na odločilna dejstva.Takšno sklepanje pa seveda ne sme biti samovoljno in arbitrarno, sodišče mora obrazložiti, kako na podlagi posrednih dejstev sklepa na naslednja posredna dejstva, in kako pride do zaključka o obstoju relevantnih dejstev. Zato ni dovolj, da sodba temelji na sodniškem prepričanju in intuiciji, pač pa mora v takšnem primeru, kot je obravnavani, temeljiti na sklenjenem krogu indicev, ki utemeljujejo sprejeto odločitev na ravni gotovosti oziroma vsaj visoke verjetnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016085
OZ člen 131, 179. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5, 5, 5/3.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - poškodba prstov leve roke - višina denarne odškodnine - duševne bolečine - brazgotine - pojem skaženosti kot pravni standard - skaženost - potni stroški v času zdravljenja - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina - stroški za službeno potovanje - amortizacija za vozila, za katera ni izkazana uporaba za službene namene - dejanska škoda
Dve nežni, ravni in tanki brazgotini v nivoju kože na zapestju, ki ne vzbujata negativnih odzivov okolice in sta opazni le pozornemu opazovalcu na komunikacijski razdalji, ne dosegata pravnega standarda skaženosti. To velja tudi ob upoštevanju dejstva, da brazgotini lahko izstopata v poletnem času, ko je koža porjavela. Rahlo odstopanje v barvi kože pri odraslem moškem v poznih srednjih letih namreč ne predstavlja objektivno moteče estetske motnje, četudi vzbuja določeno pozornost okolice.
Pri uporabi vozila zaradi prevozov na zdravniške preglede je primerno povračilo v višini zneska neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja, ki znaša 0,18 EUR/km. Ta znesek po eni strani preprečuje prikrajšanje tožnika, ki ni le v porabi goriva, temveč tudi v obrabi vozila, po drugi strani pa preprečuje njegovo neupravičeno obogatitev.
Pritožba smiselno utemeljeno opozarja, da je toženka po vložitvi tožbe iz naslova vtoževane terjatve plačala le 61,42 EUR, saj se je plačani znesek 104,07 EUR nanašal na referenčno obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011, ki ni bilo predmet tožbenega zahtevka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je tožnik v pravdi uspel 24,16 %, toženka pa 75,84 %, v tem razmerju pa strankam tudi priznati stroške postopka, kot je določeno v drugem odstavku 154. člena ZPP.
Pogodba o distribuciji je mešana pogodba tako z elementi prodajne kot agencijske pogodbe. Niti za prvo niti za drugo pa zakon za njeno veljavnost ne predpisuje obličnosti. Morebitna pisna distribucijska pogodba tako služi le lažjemu dokazovanju njene vsebine. To pa ne pomeni, da obstoja pogodbe ni mogoče dokazovati na drug način. Pritožnik zato utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ni izčrpalo vsega ponujenega dokaznega gradiva in ni zaslišalo direktorja tožeče stranke. To zaslišanje je zavrnilo z neobrazloženo vnaprejšnjo dokazno oceno, da z njim tožeča stranka ne bo uspela oziroma "bo obstoj ustnega dogovora težko dokazala". Pri tem se je sklicevalo na vsebino sporočila R. P. z dne 6. 6. 2018, ne da bi navedlo konkretno vsebino sporočila, ki je sodišče odvrnila od izvedbe dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke. Prav z navedenim sporočilom je namreč tožeča stranka dokazovala priznanje tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
Ker je prvostopenjsko sodišče neargumentirano (kot izhaja iz gornjih razlogov) zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka dokazovala obstoj ustnega dogovora o ekskluzivni prodaji, je tožeči stranki odvzelo možnost (celovitega) obravnavanja pred sodiščem.