Tudi če bi lastnica opustila svojo dolžnost vzdrževanja stanovanja in zagotavljanja njegove normalne uporabe, tožnik kot najemnik v stanovanje ne bi smel posegati. V tem primeru bi moral predlagati stanovanjski inšpekciji, da odredi izvedbo del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja ali skupnih delov (93. člen SZ-1). Le v primeru obstoja kakšnih izrednih okoliščin, zaradi katerih bi bila popravila neodložljiva, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo, bi tožnik lahko deloval brez lastničinega soglasja, nato pa od nje zahteval povračilo stroškov. Vendar pa takšnih izrednih okoliščin tožnik niti ni zatrjeval. O vrsti vlaganj se sodišču ni bilo treba posebej opredeljevati, upoštevaje dejstvo, da za njihovo izvedbo soglasja ni izkazal, niti postopanja v skladu z določbami 93. in 97. člena SZ-1.
adaptacija objekta - nova stvar - nastanek nove stvari - skupna gradnja - ustni dogovor o skupni gradnji - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - skupno premoženje
Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da ni šlo za nastanek nove stvari, temveč za adaptacijo dela obstoječega objekta in preureditev v drugačne prostore in njihovo opremo za drug namen uporabe, ne da bi se pri tem spremenili oziroma povečali gabariti predhodne gradbene celote.
Opisani in izvedeni dogovor o gradnji (pred, v času gradnje ali kasneje) ni vseboval tudi dogovora o pridobitvi lastninske pravice v korist tretje tožnice in S. Š., bodisi na posameznem delu objekta (etažna lastnina) ali (so)lastninske pravice na celotnem objektu ali dogovora o spremembi tedanjih (so)lastninskih deležev, zato nima stvarnopravnih učinkov.
ZIZ člen 17, 17/1, 20, 38a, 38a/1, 38a/5, 38a/6, 40, 40/5. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 337.
sodna poravnava - izvršljivost sodne poravnave - potrdilo o izvršljivosti - vsebina predloga za izvršbo - varščina - plačilo varščine - varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - neplačilo varščine - ustavitev izvršbe na premičnine - nenadna in nepredvidljiva bolezen - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - zdravniško opravičilo - dokazno pravilo - dovoljena pritožbena novota
Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost pa se dokazuje z zapisnikom o sodni poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Posebno potrdilo o izvršljivosti ni potrebno.
Za dokaz obstoja opravičljivih zdravstvenih razlogov za izostanek z naroka je uveljavljeno dokazno pravilo, po katerem mora stranka obstoj takih razlogov dokazati s predložitvijo zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu. Takega zdravniškega potrdila dolžnik vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil, zato je sodišče prve stopnje svojo odločitev upravičeno sprejelo brez njegovega zaslišanja.
Dolžnik je k pritožbi priložil zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka 25. 8. 2017 zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni, ki mu je onemogočala prihod na sodišče, izdano dne 27. 9. 2017, torej po izdaji izpodbijanega sklepa, in Obvestilo zdravniku Splošne bolnišnice z dne 14. 9. 2017, iz katerega izhaja, da je bil dolžnik od 25. 8. 2017 do 14. 9. 2017 hospitaliziran, zaradi česar ju prej niti ni mogel predložiti in zato predstavljajo dovoljeno pritožbeno novoto.
Sodišče, ki je ustavilo izvršbo, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi, če je pritožbi priloženo dokazilo o plačilu varščine.
Sodišče prve stopnje je obtoženkino priznanje krivde sprejelo, čeprav pred tem ni opravilo celovite presoje, ali je priznanje dejansko podprto z drugimi dokazi v spisu, oziroma v okviru tega pogoja ni presojalo z izvedenskim mnenjem izkazanih okoliščin, ki bi vplivale na krivdo obtoženke.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1, 7/2.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - nadomestilo za vnovčenje in razdelitev stečajne mase - sorazmerni del nadomestila za vnovčitev in razdelitev posebne stečajne mase - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - predmet razdelitve - višina zneska
Kadar sodišče odmerja sorazmerni del nadomestila upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev, mora v sklepu o nagradi poleg navedbe zneska, ki je predmet konkretne razdelitve, ob kateri se nagrada odmerja, ugotoviti tudi zneske vseh predhodno opravljenih delitev in višino že odmerjenih nadomestil nagrade upravitelju za unovčenje in razdelitev.
Pritožba smiselno utemeljeno opozarja, da je toženka po vložitvi tožbe iz naslova vtoževane terjatve plačala le 61,42 EUR, saj se je plačani znesek 104,07 EUR nanašal na referenčno obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011, ki ni bilo predmet tožbenega zahtevka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je tožnik v pravdi uspel 24,16 %, toženka pa 75,84 %, v tem razmerju pa strankam tudi priznati stroške postopka, kot je določeno v drugem odstavku 154. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015950
OZ člen 435. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 491.
prodajna pogodba - kupnina - pobotni ugovor v pravdi - predlog za preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka zaradi možne sklenitve sodne poravnave - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - možnost sklenitve sodne poravnave - poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave stranke - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Če želi stranka doseči preložitev naroka mora storiti dvoje, in sicer sodišču poslati opravičilo ter za svoj izostanek predstaviti opravičljiv razlog. Preložitev naroka namreč ni obligatorna, pač pa predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi predlog za preložitev opirala na možnost sklenitve sodne poravnave, bi se tudi po mnenju pritožbenega sodišča toliko bolj za neutemeljeno izkazala preložitev poravnalnega naroka (in nadalje prvega naroka za glavno obravnavo), na katerem bi pravdni stranki tudi sicer imeli priložnost mirno urediti medsebojna razmerja in zaključiti spor. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da takšno postopanje tožene stranke ni predstavljalo opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016479
ZN člen 47. ZZZDR člen 51, 51/1.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev iz zapuščine - zapuščinska masa - obseg zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Izhodiščno domnevo, da je bila zapustnica lastnica gotovine v znesku 50.000,00 EUR, ki je bila najdena v njenem bančnem sefu, je tožnik z uspehom celotnega dokaznega postopka izpodbil. Z ugovorom, da je šlo za zapustničine gotovinske prihranke, pa tožena stranka ni bila uspešna.
To pomeni, da to premoženje ne spada v njeno zapuščino in ga po zapustnici ni mogoče dedovati.
ZIZ člen 23, 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2, 76, 76/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3, 81, 81/1. ZPP člen 105, 105/3, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/4, 354, 354/2, 358, 358-5.
ugovor tretjega - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugotovitev ničnosti listine - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes za pritožbo - neobrazložena odločitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - elektronsko podpisana vloga - odločitev o stroških - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Smiselna uporaba določbe 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ni mogoča, saj predlog za izvršbo ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, poleg tega pa je sklep o izvršbi v tej zadevi pravnomočen. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti.
izključitev iz društva - članstvo v zbornici - izključitev iz članstva - sklep o izključitvi - seznanitev s kršitvijo - pravica do obrambe - pravica do izjave v postopku - ugovor zoper sklep - standard obrazloženosti - odsotnost odločilnih razlogov - procesna jamstva - sprememba statuta - svoboda združevanja - enako varstvo pravic v postopku - pravica do pritožbe
Tožeči stranki v celotnem postopku izključitve iz članstva obrtno-podjetniško zbornice niso bila zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki bi ji omogočila enakopravno, učinkovito in pošteno varstvno njenih pravic. Sklep upravnega odbora o izključitvi iz članstva predstavlja ukrep, ki pomeni najtežjo, skrajno sankcijo in je mogoč le v primeru, če član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti.
Pravdni stranki sta k nastanku škodnega dogodka prispevali enako. Tožnica je povzročila kritično situacijo s tem, ko je tožencu brez utemeljenega razloga preprečevala vstop v hišo, toženec pa je v tožnico s silo porinil vhodna vrata tako, da se je pri tem poškodovala.
Odsotnost primarnega strahu ne pomeni, da stranka ni utrpela strahu za izid zdravljenja.
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe in plačilo zneska 3.500,00 EUR iz naslova kondikcijskega zahtevka, v pritožbi pa plačilo navedenega zneska utemeljuje s pogodbeno podlago. S tem je spremenila dejansko (in pravno) podlago tožbenega zahtevka, torej istovetnost zahtevka, kar je v skladu z drugim odstavkom 184. člena ZPP objektivna sprememba tožbe, ki je dopustna le do konca glavne obravnave. Istovetnost tožbenega zahtevka je namreč opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom in sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje
Presoja, ali je nekdo lastninsko pravico na nepremičnini pridobil s priposestvovanjem, pride v poštev (na vrsto) šele, če (ko) se ugotovi, da je ni pridobil na podlagi določb ZLNDL.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00019413
ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZIZ člen 238, 238/1. ZPP člen 285. ZFPPIPP člen 253.
odpoved pravici do pritožbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - evidentiranje sprememb v katastru stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezni del stavbe - vpisi v zemljiško knjigo - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv k dopolnitvi - profesionalna skrbnost odvetnika - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
V primerih, ko posameznik uveljavlja lastninsko pravico na delu posameznega dela stavbe, je potrebno, da sodni izvedenec že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb. To velja tako za sodbo, s katero je ugotovljena lastninska pravica, kot tudi za sodbi, s katerima je ugotovljena izločitvena pravica ali je toženi stranki naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Za vse te sodbe namreč velja, da so neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po prvem odstavku 40. člena ZZK-1.
Načelo materialnega procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca. Pritožnica pa prezre nadaljnje stališče sodne prakse, da je ta okoliščina merilo sodnikovega dolžnega ravnanja, torej kako podrobna navodila mora dati stranki v okviru materialnega procesnega vodstva. Od kvalificiranega pooblaščenca se pričakuje poznavanje prava in večja skrbnost pri seznanitvi s sodno prakso, oblikovanju tožbenega predloga in dokazni pobudi. Poziv sodišča prve stopnje je bil izrecen in dovolj konkreten, da je pravni strokovnjak ob ustrezni skrbnosti iz njega lahko razbral, v čem je pomanjkljivost tožbenega predloga. Če iz kakršnegakoli razloga tožničina pooblaščenka poziva ni razumela, pa je zahtevana profesionalna skrbnost terjala, da na to okoliščino sodišče pravočasno opozori.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016041
ZZZDR člen 51, 58.
skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - dokazna ocena izpovedbe stranke - miselni pridržek - nesporna dejstva - neprerekana dejstva
Toženka je zatrjevala in izpovedala, da gre hišo šteti za skupno premoženje, saj je bila zgrajena, ko sta bili pravdni stranki v zakonski zvezi, a ji je tožnik jasno povedal, da ne pristaja, da bi bilo premoženje v BIH skupno premoženje. Tako sta se dogovorila, da njej pripade premoženje v Republiki Sloveniji, njemu pa premoženje v BIH. Ker tožnik takšnih navedb ni prerekal, je sodišče toženki utemeljeno verjelo, da je bil takšen dogovor sklenjen, zgolj okoliščina, da premoženje v BIH ni vsebovano v sporazumu o razdelitvi skupnega premoženja, do ničnosti le tega ne more pripeljati. Miselni pridržek tožnika pri sklepanju sporazuma ni vplival na njegovo veljavnost.
ZIZ člen 55, 55/1, 56, 56/1. OZ člen 312, 315, 315/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - ločeno obravnavanje ugovorov - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve v nov postopek - pogoji za pobot terjatev - izjava o pobotu - odločitev o stroških
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za skupno obravnavanje (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi in ugovora po izteku roka, temveč bi ta dva ugovora moralo presojati ločeno. Gre za dve različni pravni sredstvi, ki ju ima dolžnik na voljo za obrambo svojih pravic v izvršilnem postopku, in v katerih ne more uveljavljati vsebinsko enakih razlogov.
bančna garancija na prvi poziv - prepoved unovčenja bančne garancije - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zloraba pravic - ugovor aktivne legitimacije - zastopanje RS
Sodno varstvo naročitelja garancije pred unovčitvijo je utemeljeno le v primerih, ko gre že na prvi pogled za očitno zvijačno oziroma nepošteno ravnanje upravičenca. Morebitna napačna presoja vrste napake pri gradbi, ki je oziroma ni krita z bančno garancijo, sama po sebi ne more predstavljati fravduloznega ravnanja dolžnika.
Preizkus, ali je izbrani kandidat izpolnjeval zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj, je stvar pravne presoje. Dejstva med strankama namreč niso bila sporna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka glede na določila statuta tožene stranke in ZZ ni bila dolžna navesti razlogov za izbor kandidata, temveč je bilo bistveno, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje.
Gre torej za prikrito pravno praznino v okviru zastaranja obveznosti, ki jo je potrebno zapolniti z ustrezno metodo, pri čemer je v konkretnem primeru takšna metoda zakonska analogija z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Pri tem sicer sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da dokončni obračun ni sodna odločba, vendar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je terjatev, ki izvira iz dokončnega obračuna izvršitelja v stičnih točkah bližje judikatnim terjatvam, saj dvoma o obstoju terjatve več ni, terjatev pa ob dejstvu, da izhaja iz izvršilnega naslova, dobi novo pravno naravo, saj postane izvršljiva in vprašanje iztožljivosti ni več aktualno.
Če bi tožnik odpeljal toženko na izlete in na počitnikovanje, bi strošek izletov in preživljanja počitnic odpadel, ker ne bi bil več del preživninskih potreb toženke. Enako velja za stroške goriva in za vzdrževanje vozila. Tudi ti mesečni stroški bi odpadli, če bi toženec izvajal prevoze, ker pa s toženko nima stikov, mora navedeni del stroškov kriti v okviru preživninske obveznosti.