ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 16, 16/1, 32.
stroški izterjave - uporaba zakona - gospodarski subjekt - stroški terenskega preverjanja - povračilo stroškov meritev in obdelave podatkov - stroški poslovanja kolektivne organizacije - dolžnost izvajanja nadzora - dolžnost obveščanja
Kolektivna organizacija mora del svojega prihodka iz dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
Med gospodarske subjekte se po ZPreZP-1 res štejejo tudi druge pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni trdila, da vtoževana terjatev izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti.
izključitev iz društva - članstvo v zbornici - izključitev iz članstva - sklep o izključitvi - seznanitev s kršitvijo - pravica do obrambe - pravica do izjave v postopku - ugovor zoper sklep - standard obrazloženosti - odsotnost odločilnih razlogov - procesna jamstva - sprememba statuta - svoboda združevanja - enako varstvo pravic v postopku - pravica do pritožbe
Tožeči stranki v celotnem postopku izključitve iz članstva obrtno-podjetniško zbornice niso bila zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki bi ji omogočila enakopravno, učinkovito in pošteno varstvno njenih pravic. Sklep upravnega odbora o izključitvi iz članstva predstavlja ukrep, ki pomeni najtežjo, skrajno sankcijo in je mogoč le v primeru, če član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti.
Pravdni stranki sta k nastanku škodnega dogodka prispevali enako. Tožnica je povzročila kritično situacijo s tem, ko je tožencu brez utemeljenega razloga preprečevala vstop v hišo, toženec pa je v tožnico s silo porinil vhodna vrata tako, da se je pri tem poškodovala.
Odsotnost primarnega strahu ne pomeni, da stranka ni utrpela strahu za izid zdravljenja.
Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na primer I Cpg 1091/2015, utemeljeno izpostavilo tudi okoliščino, da je bila tožena stranka v roku 15 dni za podajo soglasja k umiku tožbe pasivna. Ne le, da se posledično šteje, da je privolila v umik tožbe (188. člen ZPP), pač pa je pomembno tudi to, da ni prerekala tožnikovih navedb iz umika tožbe, ki se nanašajo na kasnejšo seznanitev z izpolnitvijo zahtevka.
priposestvovanje - motenje posesti - lastninska tožba - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - pisna izjava priče - neresnična izjava - odklonitev pričanja - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravno odločilna dejstva - vplivanje na priče - dokazna ocena
Ker dokazna ocena ne temelji samo na tem, koliko prič je kaj izpovedalo, ni videti potrebe, da bi sodišče v primeru, ko stranka za dokazovanje istih dejstev predlaga veliko število prič, zaslišalo prav vse priče.
adaptacija objekta - nova stvar - nastanek nove stvari - skupna gradnja - ustni dogovor o skupni gradnji - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - skupno premoženje
Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da ni šlo za nastanek nove stvari, temveč za adaptacijo dela obstoječega objekta in preureditev v drugačne prostore in njihovo opremo za drug namen uporabe, ne da bi se pri tem spremenili oziroma povečali gabariti predhodne gradbene celote.
Opisani in izvedeni dogovor o gradnji (pred, v času gradnje ali kasneje) ni vseboval tudi dogovora o pridobitvi lastninske pravice v korist tretje tožnice in S. Š., bodisi na posameznem delu objekta (etažna lastnina) ali (so)lastninske pravice na celotnem objektu ali dogovora o spremembi tedanjih (so)lastninskih deležev, zato nima stvarnopravnih učinkov.
pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Če tožena stranka v predlogu in dopolnitvi ni podala svoje davčne številke, davčne številke sina in njegovega državljanstva, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo oziroma moralo odločiti o predlogu. Tedaj bi predstavljala odločitev nesorazmeren poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na peti odstavek 12.a člena ZST-1, ki določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. . Podatka o EMŠO in davčni številki služita samo identifikaciji udeležencev, bistvo odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks pa je ugotavljanje premoženjskega stanja. Dani podatki bi morali sodišču prve stopnje zadostovati za pridobitev tistih ostalih relevantnih podatkov in davčnih številk, za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, jih pa za odločitev potrebuje. Zato ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog, da njen predlog ni primeren za obravnavo in za odločitev o zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren ukrep1.
Preizkus, ali je izbrani kandidat izpolnjeval zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj, je stvar pravne presoje. Dejstva med strankama namreč niso bila sporna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka glede na določila statuta tožene stranke in ZZ ni bila dolžna navesti razlogov za izbor kandidata, temveč je bilo bistveno, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00016397
ZZK-1 člen 115. SPZ člen 107, 107/1, 266, 266/1.
sprememba vpisa v zemljiško knjigo - nedokončana etažna lastnina - predlog za vpis dokončanja etažne lastnine - sodna delitev stvari
Gre za nedokončano etažno lastnino. Predlagatelja zato na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016 ne moreta doseči „delne“ poočitve zgolj posameznih sprememb identifikacijskih podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi in obenem predlagane vknjižbe njune lastninske pravice pri dveh posameznih delih. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da bi predlagatelja vpise glede svoje nepremičnine, za kakršne se zavzemata, lahko dosegla v zemljiškoknjižnem postopku za dokončanje etažne lastnine na celotni stavbi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00016467
KZ-1-UPB2 člen 86, 86/8, 86/9.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost - primernost izrečene kazni
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da predlaganega načina izvršitve kazni ne dopuščajo teža storjenega kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, vzroki za dejanje, kakor tudi nevarnost, ki jo storilec takega dejanja predstavlja za družbo ter njegova zmožnost ponovitve, pri čemer ni prezrlo višine povzročene škode, kakor tudi ne, da je bila obsojenka po storjenem kaznivem dejanju dne 15. 1. 2015 s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 8864/2013 obsojena za istovrstno kaznivo dejanje, kot to izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru II K 33473/2013 z dne 20. 6. 2018 ter da je izvršitev kazni zapora edina primerna, da bo delovala na obsojeno generalno in specialno preventivno v smeri resocializacije in jo odvračala od morebitnega podobnega ponovnega dejanja v prihodnje. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da mora kazen zapora ohraniti svoje bistvo, to je povračilnost.
Sodišče je pripombe tožene stranke ocenilo kot lastno razlago tožene stranke ob ogledu ugotovljenega stanja, ne pa kot strokovno kritiko in obrazložene pomisleke glede izvedenčevih ugotovitev, zato glede na njihovo naravo in vsebino izvedencu ni naložilo dopolnitve mnenja.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da bi moral tožnik pri sestopanju po nedvomno strmih stopnicah, ki so bile (zaposlenim) splošno znano občasno razmajane, stopati previdno in skrbno. Vendar mu višjega soprispevka kot 10 % po oceni pritožbenega sodišča ni moč pripisati.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - načini delitve solastne stvari - fizična delitev stvari - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - izvedensko mnenje - cenitev vrednosti nepremičnine
Ker sta izvedenski mnenji sodnih izvedencev gradbene in kmetijske stroke jasni, popolni in brez nasprotij ter pomanjkljivosti, je sodišče prve stopnje vrednost nepremičnin, ki so predmet razdružitve, utemeljeno ugotovilo na podlagi navedenih mnenj.
Dokazno breme, da mu je bila uporaba nepremičnine preprečena in to zaradi ravnanj toženke, je bilo na strani tožnika, kar je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo in zaključilo, da je tožnik svojemu dokaznemu bremenu zadostil in izkazal zatrjevana dejstva, toženki pa kaj drugega ni uspelo dokazati.
izbris po uradni dolžnosti - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljena pritožba - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik šele v pritožbi vlaga ugovor proti sklepu o začetku izbrisa. Ne navaja, da bi ga v tej zadevi vložil že v tako imenovani prvi fazi zoper sklep o začetku postopka izbrisa. To tudi ne izhaja iz spisa.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - odškodninski zahtevek - kontrahirna dolžnost
Ker za odobritev posojilne pogodbe ne obstaja kontrahirna dolžnost banke, je toženka o njeni sklenitvi lahko svobodno odločila in jo ob neizpolnjevanju pogojev za odobritev kredita tudi zavrnila.
bančna garancija na prvi poziv - prepoved unovčenja bančne garancije - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zloraba pravic - ugovor aktivne legitimacije - zastopanje RS
Sodno varstvo naročitelja garancije pred unovčitvijo je utemeljeno le v primerih, ko gre že na prvi pogled za očitno zvijačno oziroma nepošteno ravnanje upravičenca. Morebitna napačna presoja vrste napake pri gradbi, ki je oziroma ni krita z bančno garancijo, sama po sebi ne more predstavljati fravduloznega ravnanja dolžnika.
Pogodba o distribuciji je mešana pogodba tako z elementi prodajne kot agencijske pogodbe. Niti za prvo niti za drugo pa zakon za njeno veljavnost ne predpisuje obličnosti. Morebitna pisna distribucijska pogodba tako služi le lažjemu dokazovanju njene vsebine. To pa ne pomeni, da obstoja pogodbe ni mogoče dokazovati na drug način. Pritožnik zato utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ni izčrpalo vsega ponujenega dokaznega gradiva in ni zaslišalo direktorja tožeče stranke. To zaslišanje je zavrnilo z neobrazloženo vnaprejšnjo dokazno oceno, da z njim tožeča stranka ne bo uspela oziroma "bo obstoj ustnega dogovora težko dokazala". Pri tem se je sklicevalo na vsebino sporočila R. P. z dne 6. 6. 2018, ne da bi navedlo konkretno vsebino sporočila, ki je sodišče odvrnila od izvedbe dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke. Prav z navedenim sporočilom je namreč tožeča stranka dokazovala priznanje tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
Ker je prvostopenjsko sodišče neargumentirano (kot izhaja iz gornjih razlogov) zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka dokazovala obstoj ustnega dogovora o ekskluzivni prodaji, je tožeči stranki odvzelo možnost (celovitega) obravnavanja pred sodiščem.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - obnovitveni razlog - protipravnost ravnanja - materialno procesno vodstvo - procesna skrbnost - sklep presenečenja
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb. Materialno procesno vodstvo je v postopku obnove omejeno in ni namenjeno ponovnemu razčiščevanju dejanskega stanja v celoti in iz vseh vidikov. Izdani sklep tudi ni „sklep presenečenja“. Sam zakon določa obseg preizkusa predloga za obnovo postopka. V tem oziru je relevantno le, ali je predložen dokaz/dejstvo nov(o), pri čemer se v okviru te postavke presoja tudi procesno skrbnost stranke v prejšnjem postopku, ter ali bi lahko pripeljal(o) do ugodnejše odločbe za predlagatelja.
Dejstva in dokazi, s katerimi se dokazuje pravilnost diagnoze, v konkretnem primeru ne morejo biti razlog za obnovo postopka. Razpravljanje, ali je pravilnost diagnoze pravno pomembno dejstvo za ugotavljanje protipravnosti ravnanja prvo toženca, bi pomenilo ponoven preizkus materialne pravilnosti sodbe, izdane v prvotnem postopku, kar ni dopusten obnovitveni razlog.
Stranka se ne more sklicevati na nov dokaz, če bi ob ustrezni skrbnosti lahko v prvotnem postopku predlagala izvedbo enakovrednega dokaza (izvedenec), pa ga zaradi neskrbnosti ni.
postopek prisilne likvidacije - imenovanje likvidacijskega upravitelja - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - začetek stečajnega postopka na predlog upravitelja - nagrada upravitelja - smiselna uporaba pravil - nagrada stečajnega upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - otvoritveno poročilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - pravica do nadomestila
V postopku prisilne likvidacije se glede vprašanja, kaj vključuje nagrada upravitelja, smiselno uporabljajo zakonske določbe o nagradi upravitelja v stečajnem postopku. Če bi likvidacijski upravitelj v postopku prisilne likvidacije opravil storitve prevzema prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter izdelal otvoritveno poročilo, bi bil upravičen tudi do nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.
Ker upravitelj ni predložil sodišču ne otvoritvenega ne končnega poročila, sam pa je trdil, da nobenega od teh poročil niti ni izdelal, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upravitelj le na podlagi trditev, da je z dnem imenovanja v postopku prisilne likvidacije prevzel posle dolžnika, za kar naj bi mu šla tudi nagrada, nima pravice zahtevati nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.
tožba - vsebina tožbe - trditveno breme - pravna podlaga - nevezanost sodišča na pravno podlago - nesklepčnost tožbe - vrnitev zadeve v novo sojenje - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik, ampak mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.