Dokazno breme, da mu je bila uporaba nepremičnine preprečena in to zaradi ravnanj toženke, je bilo na strani tožnika, kar je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo in zaključilo, da je tožnik svojemu dokaznemu bremenu zadostil in izkazal zatrjevana dejstva, toženki pa kaj drugega ni uspelo dokazati.
dedni dogovor - veljavnost dednega dogovora - razpolaganje dediča z zapuščino - sklep o dedovanju - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - skupni namen pogodbenikov
Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, da pokojni toženki svojega deleža počitniškega stanovanja ni želel odsvojiti brezplačno in da je bil skupni namen pogodbenikov odplačna odtujitev polovice garsonjere toženki za 30.000 EUR. To navsezadnje potrjuje tudi plačilo tožene stranke, ki je s plačilom zneska 10.000 EUR dogovor delno realizirala.
Preizkus, ali je izbrani kandidat izpolnjeval zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj, je stvar pravne presoje. Dejstva med strankama namreč niso bila sporna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka glede na določila statuta tožene stranke in ZZ ni bila dolžna navesti razlogov za izbor kandidata, temveč je bilo bistveno, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje
Presoja, ali je nekdo lastninsko pravico na nepremičnini pridobil s priposestvovanjem, pride v poštev (na vrsto) šele, če (ko) se ugotovi, da je ni pridobil na podlagi določb ZLNDL.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00016260
ZNP člen 30, 30/3, 37. ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 52, 52/1, 256, 276, 276/2, 390, 392, 395, 398. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delniška družba - skupščina delniške družbe - nadzorni svet - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe - utemeljen razlog za odpoklic - osebna ravnanja oz. opustitve - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - pravni interes za udeležbo v postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka
V primeru, ko niti predlagatelj, niti nasprotni udeleženec ne nasprotujeta udeležbi, o pravnem interesu pa ne podvomi niti sodišče, izdaja sodne odločbe o dopustnosti udeležbe ni potrebna.
Utemeljeni razlogi za odpoklic se morajo nanašati na osebna ravnanja oziroma opustitve posameznega člana nadzornega sveta v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016556
ZPP člen 254.
škodni dogodek - nedokazane trditve - dokazanost trditev - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Tožnik z izvedencem in drugimi dokazi ni dokazal, da bi bil škodni dogodek posledica nepravilnega delovanja motorja ali menjalnika. Dokazni postopek je potrdil trditve toženk, da škodni dogodek ni v vzročni izvezi z nepravilnim delovanjem motorja ali menjalnika, ker je do poškodbe motorja prišlo zaradi zunanjega vzroka.
tuja stvar - izročitev stvari v posest - vrednost vozila - izguba vrednosti vozila - zmanjšanje premoženja - hramba avtomobila - tehnična brezhibnost vozila - deliktna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - obstoj protipravnosti - opustitev dolžne skrbnosti - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - zastaranje odškodninske terjatve
Zmotno je toženčevo stališče, da protipravno posedovanje vozil ne more predstavljati odškodninske odgovornosti. Zmanjšanje vrednosti, ki predstavlja vtoževano pravno upoštevno škodo, lahko namreč povzroči tudi (ob hkratnem poteku časa) protipravna opustitev izročitve tuje lastnine v posest, saj je (že) s tem lastniku onemogočeno vnovčenje njene vrednosti (ob tem pa tudi ustrezno vzdrževanje stvari za ohranjanje njene vrednosti).
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016095
ZIZ člen 272. SPZ člen 99.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - preprečitev uporabe nepremičnine - škodljive imisije - negatorno varstvo - prepovedni zahtevek - prepoved vznemirjanja - omejitev prometa za tovorna vozila - vibracije zaradi tovornega prometa - hrup - statična stabilnost objekta - tresljaji in vibracije - nastanek težko nadomestljive škode - opravljanje poslovne dejavnosti - neposredna nevarnost - preprečitev uporabe sile - sosedi
Da naj bi bila zaradi poškodb na škarpi ogrožena tudi statika večstanovanjske hiše, je mogoče tudi v postopku zavarovanja dokazovati le s primernim dokazom. To je z ustreznim izvedencem, ki bi lahko na podlagi svojega strokovnega znanja podal mnenje o stopnji statične ogroženosti večstanovanjske hiše in njenih stanovalcev. Predložene fotografije izkazujejo, da je asfalt na določenih mestih popokan, te okoliščine pa niso dovolj za zaključek o statični ogroženosti škarpe oziroma večstanovanjske hiše.
Sodišče ne navaja, da naj bi bila dolžna tožnica sama ustaviti tovornjake in s tem izzvati nasilje, ki bi izkazovalo obstoj za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke. Ugotavlja le, da v kolikor tožnica vožnje tovornjakov ne bo poskušala ustaviti, potem tudi do nasilja ne bo prišlo.
Sodišču bi se pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15.točki drugega odstavka, če bi vsebino listinskih dokazov ali izpovedb prič in izvedenskega mnenja napačno povzelo v ″tehničnem smislu″, torej navedlo nekaj, česar v listinah sploh ni zapisano ali bi predrugačilo zapise, tega pa pritožba ne zatrjuje. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 5. členu OZ, če bi toženi stranki prisodilo terjatev iz naslova pogodbene kazni, če je sama potrdila, da so dela 12. 8. 2014 končana in na ta dan tudi ni terjala pogodbene kazni. Stranka s sklicevanjem na to, da njeno preteklo ravnanje, ki nasprotuje njenim trenutnim prizadevanjem, ni bilo pravno pomembno, ne more in ne sme uspeti. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je glede na trditve strank, najprej ugotavljalo vsebino pogodbenega določila glede na določbo 82. člena OZ, ki ureja razlago pogodb.
Če se stranka spremembi tožbe ne upira, ali če gre za privilegirano spremembo tožbe (186. člen ZPP), sodišče predloga za spremembo tožbe ne more zavrniti, temveč mora spremembo dopustiti.
Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna, se lahko vsako sporno dejstvo dokazuje s katerimkoli dokazilom (torej ne le z listinskimi, temveč tudi drugimi primernimi dokazili).
Indici imajo vlogo posrednih dokazov, ki kažejo na odločilna dejstva z logičnim sklepanjem. Sodišče pri tem sklepa iz znanih na neznana dejstva, ko na podlagi indicev, z uporabo izkušenj ter pravil logičnega sklepanja, sklepa na odločilna dejstva.Takšno sklepanje pa seveda ne sme biti samovoljno in arbitrarno, sodišče mora obrazložiti, kako na podlagi posrednih dejstev sklepa na naslednja posredna dejstva, in kako pride do zaključka o obstoju relevantnih dejstev. Zato ni dovolj, da sodba temelji na sodniškem prepričanju in intuiciji, pač pa mora v takšnem primeru, kot je obravnavani, temeljiti na sklenjenem krogu indicev, ki utemeljujejo sprejeto odločitev na ravni gotovosti oziroma vsaj visoke verjetnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016085
OZ člen 131, 179. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5, 5, 5/3.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - poškodba prstov leve roke - višina denarne odškodnine - duševne bolečine - brazgotine - pojem skaženosti kot pravni standard - skaženost - potni stroški v času zdravljenja - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina - stroški za službeno potovanje - amortizacija za vozila, za katera ni izkazana uporaba za službene namene - dejanska škoda
Dve nežni, ravni in tanki brazgotini v nivoju kože na zapestju, ki ne vzbujata negativnih odzivov okolice in sta opazni le pozornemu opazovalcu na komunikacijski razdalji, ne dosegata pravnega standarda skaženosti. To velja tudi ob upoštevanju dejstva, da brazgotini lahko izstopata v poletnem času, ko je koža porjavela. Rahlo odstopanje v barvi kože pri odraslem moškem v poznih srednjih letih namreč ne predstavlja objektivno moteče estetske motnje, četudi vzbuja določeno pozornost okolice.
Pri uporabi vozila zaradi prevozov na zdravniške preglede je primerno povračilo v višini zneska neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja, ki znaša 0,18 EUR/km. Ta znesek po eni strani preprečuje prikrajšanje tožnika, ki ni le v porabi goriva, temveč tudi v obrabi vozila, po drugi strani pa preprečuje njegovo neupravičeno obogatitev.
izbris po uradni dolžnosti - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljena pritožba - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik šele v pritožbi vlaga ugovor proti sklepu o začetku izbrisa. Ne navaja, da bi ga v tej zadevi vložil že v tako imenovani prvi fazi zoper sklep o začetku postopka izbrisa. To tudi ne izhaja iz spisa.
rok za pritožbo - prepozna pritožba - odškodninski zahtevek - kontrahirna dolžnost
Ker za odobritev posojilne pogodbe ne obstaja kontrahirna dolžnost banke, je toženka o njeni sklenitvi lahko svobodno odločila in jo ob neizpolnjevanju pogojev za odobritev kredita tudi zavrnila.
Tudi ZZK-1 v 96. členu, ki ureja vpise (po 89. členu ZZK-1) na podlagi sklepov stečajnega sodišča, kot podlago za te predvideva le dva sklepa in sicer pravnomočni sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in pravnomočni sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom (prvi odstavek 96. člena ZZK-1).
Za situacijo, kot je obravnavana, ko je premoženje, ki ga v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ni bilo mogoče unovčiti, ostalo v lasti dolžnika, ZFPPIPP ne predvideva smiselne uporabe prvega, tretjega in četrtega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - denarna renta - mesečna renta - višina mesečne rente - dokazni standard - normalen tek stvari - tuja pomoč
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo. Pri tem ni pomembno, kdo škodo odpravlja ter toženi stranki ne more iti v korist, če tožnici pomaga zakonec in ne tretja oseba.
V sodni praksi je že izoblikovano stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda, da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo in bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano iz perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se glede nastanka škode in njene višine ne zahteva dokaznega standarda gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oz. mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. Že s takšno stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - vzdrževanje javne ceste - vzdrževalec ceste - zapora ceste - pasivna legitimacija - dokazna ocena
Ker tožnica ni uspela dokazati nastanka škodnega dogodka, niti odgovornosti tožene stranke za zaporo poplavljenih ulic, je odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015950
OZ člen 435. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 491.
prodajna pogodba - kupnina - pobotni ugovor v pravdi - predlog za preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka zaradi možne sklenitve sodne poravnave - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - možnost sklenitve sodne poravnave - poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave stranke - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Če želi stranka doseči preložitev naroka mora storiti dvoje, in sicer sodišču poslati opravičilo ter za svoj izostanek predstaviti opravičljiv razlog. Preložitev naroka namreč ni obligatorna, pač pa predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi predlog za preložitev opirala na možnost sklenitve sodne poravnave, bi se tudi po mnenju pritožbenega sodišča toliko bolj za neutemeljeno izkazala preložitev poravnalnega naroka (in nadalje prvega naroka za glavno obravnavo), na katerem bi pravdni stranki tudi sicer imeli priložnost mirno urediti medsebojna razmerja in zaključiti spor. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da takšno postopanje tožene stranke ni predstavljalo opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
Pogodba o distribuciji je mešana pogodba tako z elementi prodajne kot agencijske pogodbe. Niti za prvo niti za drugo pa zakon za njeno veljavnost ne predpisuje obličnosti. Morebitna pisna distribucijska pogodba tako služi le lažjemu dokazovanju njene vsebine. To pa ne pomeni, da obstoja pogodbe ni mogoče dokazovati na drug način. Pritožnik zato utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ni izčrpalo vsega ponujenega dokaznega gradiva in ni zaslišalo direktorja tožeče stranke. To zaslišanje je zavrnilo z neobrazloženo vnaprejšnjo dokazno oceno, da z njim tožeča stranka ne bo uspela oziroma "bo obstoj ustnega dogovora težko dokazala". Pri tem se je sklicevalo na vsebino sporočila R. P. z dne 6. 6. 2018, ne da bi navedlo konkretno vsebino sporočila, ki je sodišče odvrnila od izvedbe dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke. Prav z navedenim sporočilom je namreč tožeča stranka dokazovala priznanje tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
Ker je prvostopenjsko sodišče neargumentirano (kot izhaja iz gornjih razlogov) zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka dokazovala obstoj ustnega dogovora o ekskluzivni prodaji, je tožeči stranki odvzelo možnost (celovitega) obravnavanja pred sodiščem.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku
Zmotno je stališče, da bi sodišče moralo upoštevati dejstvo, da je zaenkrat amortizacijski postopek pravnomočno končan in da zato razlog za prekinitev postopka ni podan. V teku je namreč prav postopek v zvezi z ugotovitvijo, ali je sklep o amortizaciji obveznic pravnomočen ali ni. Zato prvostopenjsko sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker naj bi ne upoštevalo pravnomočne odločbe Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 21. 12. 2016.
O podrejeno uveljavljenem tožbenem zahtevku sodišče odloča šele, ko presodi, da primarno uveljavljani tožbeni zahtevek ni utemeljen. Ker je postopek še vedno v fazi odločanja o primarno uveljavljanem tožbenem zahtevku, vprašanje vpliva podrejenega zahtevka na odločitev o prekinitvi postopka sploh ni relevantno.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da mora zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri nista sodelovala preostala dediča, v celoti ali delno za darilo, izpodbiti toženka. Njena pravica je manj verjetna, saj preostala dediča, kljub določenim listinam v sodnem spisu, ki bi lahko kazale na vsaj delno odplačno pogodbo, ščiti zakonska domneva.