ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije (2009) člen 47.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Zgolj dejstvo, da je tožnik ob tem, ko mu je vodja odredila izdelavo vzorcev, rekel, da že ima dovolj dela, zdaj pa še vzorci in da je bil ob tem razburjen in je podajal pripombe v zvezi z odrejeno nalogo, še ne predstavlja neprimernega obnašanja do nadrejene delavke, ki bi imelo takšno težo in pomen, da bi ga bilo mogoče šteti za kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je delavca utemeljeno opozarjati s predhodnim opozorilom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 23, 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2, 76, 76/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3, 81, 81/1. ZPP člen 105, 105/3, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/4, 354, 354/2, 358, 358-5.
ugovor tretjega - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugotovitev ničnosti listine - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes za pritožbo - neobrazložena odločitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - elektronsko podpisana vloga - odločitev o stroških - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Smiselna uporaba določbe 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ni mogoča, saj predlog za izvršbo ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, poleg tega pa je sklep o izvršbi v tej zadevi pravnomočen. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 103/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1, 7/2.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - nadomestilo za vnovčenje in razdelitev stečajne mase - sorazmerni del nadomestila za vnovčitev in razdelitev posebne stečajne mase - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - predmet razdelitve - višina zneska
Kadar sodišče odmerja sorazmerni del nadomestila upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev, mora v sklepu o nagradi poleg navedbe zneska, ki je predmet konkretne razdelitve, ob kateri se nagrada odmerja, ugotoviti tudi zneske vseh predhodno opravljenih delitev in višino že odmerjenih nadomestil nagrade upravitelju za unovčenje in razdelitev.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016556
ZPP člen 254.
škodni dogodek - nedokazane trditve - dokazanost trditev - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Tožnik z izvedencem in drugimi dokazi ni dokazal, da bi bil škodni dogodek posledica nepravilnega delovanja motorja ali menjalnika. Dokazni postopek je potrdil trditve toženk, da škodni dogodek ni v vzročni izvezi z nepravilnim delovanjem motorja ali menjalnika, ker je do poškodbe motorja prišlo zaradi zunanjega vzroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00019413
ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZIZ člen 238, 238/1. ZPP člen 285. ZFPPIPP člen 253.
odpoved pravici do pritožbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - evidentiranje sprememb v katastru stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezni del stavbe - vpisi v zemljiško knjigo - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv k dopolnitvi - profesionalna skrbnost odvetnika - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
V primerih, ko posameznik uveljavlja lastninsko pravico na delu posameznega dela stavbe, je potrebno, da sodni izvedenec že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb. To velja tako za sodbo, s katero je ugotovljena lastninska pravica, kot tudi za sodbi, s katerima je ugotovljena izločitvena pravica ali je toženi stranki naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Za vse te sodbe namreč velja, da so neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po prvem odstavku 40. člena ZZK-1.
Načelo materialnega procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca. Pritožnica pa prezre nadaljnje stališče sodne prakse, da je ta okoliščina merilo sodnikovega dolžnega ravnanja, torej kako podrobna navodila mora dati stranki v okviru materialnega procesnega vodstva. Od kvalificiranega pooblaščenca se pričakuje poznavanje prava in večja skrbnost pri seznanitvi s sodno prakso, oblikovanju tožbenega predloga in dokazni pobudi. Poziv sodišča prve stopnje je bil izrecen in dovolj konkreten, da je pravni strokovnjak ob ustrezni skrbnosti iz njega lahko razbral, v čem je pomanjkljivost tožbenega predloga. Če iz kakršnegakoli razloga tožničina pooblaščenka poziva ni razumela, pa je zahtevana profesionalna skrbnost terjala, da na to okoliščino sodišče pravočasno opozori.
Notarska praksa pri overitvah pogodb v letu 1995 je bila, da sta se izdelovala dva originalna izvoda pogodbe (original in overjen prepis originala); pooblastilo za sklenitev pogodbe se ni spenjalo s pogodbo.
Tudi ZZK-1 v 96. členu, ki ureja vpise (po 89. členu ZZK-1) na podlagi sklepov stečajnega sodišča, kot podlago za te predvideva le dva sklepa in sicer pravnomočni sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in pravnomočni sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom (prvi odstavek 96. člena ZZK-1).
Za situacijo, kot je obravnavana, ko je premoženje, ki ga v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ni bilo mogoče unovčiti, ostalo v lasti dolžnika, ZFPPIPP ne predvideva smiselne uporabe prvega, tretjega in četrtega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 55, 55/1, 56, 56/1. OZ člen 312, 315, 315/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - ločeno obravnavanje ugovorov - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve v nov postopek - pogoji za pobot terjatev - izjava o pobotu - odločitev o stroških
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za skupno obravnavanje (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi in ugovora po izteku roka, temveč bi ta dva ugovora moralo presojati ločeno. Gre za dve različni pravni sredstvi, ki ju ima dolžnik na voljo za obrambo svojih pravic v izvršilnem postopku, in v katerih ne more uveljavljati vsebinsko enakih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015950
OZ člen 435. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 491.
prodajna pogodba - kupnina - pobotni ugovor v pravdi - predlog za preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka zaradi možne sklenitve sodne poravnave - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - možnost sklenitve sodne poravnave - poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave stranke - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Če želi stranka doseči preložitev naroka mora storiti dvoje, in sicer sodišču poslati opravičilo ter za svoj izostanek predstaviti opravičljiv razlog. Preložitev naroka namreč ni obligatorna, pač pa predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi predlog za preložitev opirala na možnost sklenitve sodne poravnave, bi se tudi po mnenju pritožbenega sodišča toliko bolj za neutemeljeno izkazala preložitev poravnalnega naroka (in nadalje prvega naroka za glavno obravnavo), na katerem bi pravdni stranki tudi sicer imeli priložnost mirno urediti medsebojna razmerja in zaključiti spor. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da takšno postopanje tožene stranke ni predstavljalo opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe in plačilo zneska 3.500,00 EUR iz naslova kondikcijskega zahtevka, v pritožbi pa plačilo navedenega zneska utemeljuje s pogodbeno podlago. S tem je spremenila dejansko (in pravno) podlago tožbenega zahtevka, torej istovetnost zahtevka, kar je v skladu z drugim odstavkom 184. člena ZPP objektivna sprememba tožbe, ki je dopustna le do konca glavne obravnave. Istovetnost tožbenega zahtevka je namreč opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom in sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe.
ZFPPIPP člen 47, 48a, 57, 57/3, 97, 224, 245, 245/2, 373, 374, 383, 383/1. ZPP člen 80, 190. ZGD-1 člen 676, 679, 682.
podružnica tujega podjetja - družbenik stečajnega dolžnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nesorazmerni stroški - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - pravica do opravljanja dejavnosti - nastopanje podružnice v pravnem prometu - zastopniki tujega podjetja v podružnici
Pritožniki se jasno zavzemajo za neunovčitev nepremičnin do zaključka vseh sodnih postopkov, odločitev sodišča pa temelji na osnovnem izhodišču, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja, ker izkustveno dalj časa trajajoč postopek povzroči nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino razdelitvene mase, ki je na razpolago za poplačilo upnikov.
Presojo dokazanosti prenosa opravi upravitelj, za kar pa ne potrebuje soglasja drugih upnikov.
Rok 15 dni v pozivu edinemu ločitvenemu upniku, da poda izjavo o prevzemu premoženja, ni prekluziven rok.
Pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev premoženja, ki spada v stečajno maso, fizično osebo v osebnem stečaju zastopa na podlagi zakona upravitelj.
Po začetku stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo prenehajo družbenikom vsa upravičenja upravljanja družbe in premoženjske pravice, razen pravice do preostanka stečajne mase po poplačilu vseh upnikov stečajnega dolžnika. Te pravice ni treba prijaviti v stečajnem postopku. To pa pomeni, da družbenik niti iz naslova pravice do plačila preostanka stečajne mase nima položaja upnika stečajnega dolžnika in posledično tudi ne upravičenja opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku. Če pa je poleg tega še v osebnem stečaju, pomeni, da bi ga tudi pri uveljavljanju terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase lahko zastopal le stečajni upravitelj.
vročanje - klavzula pravnomočnosti - postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti - neuporaben hišni predalčnik - nezadostna skrbnost - pritožbena novota
Razlogi varstva pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko upravičijo razne oblike nadomestne vročitve in fikcije vročitve, pri tem pa mora biti upoštevana tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva in pravica do izjave stranke, ki se ji sodno pisanje vroča. Vendar pa je v danem primeru podana situacija, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi in mu je moč očitati nedobroverno in nevestno ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015755
ZIZ člen 270. ZPP člen 274.
izpodbijanje neodplačnega pravnega dejanja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - več predlogov za izdajo začasne odredbe - nov predlog za izdajo začasne odredbe - dopolnitev predloga - primerno sredstvo zavarovanja - visečnost pravde (litispendenca) - spremenjene okoliščine - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe in predhodna odločitev o njegovi zavrnitvi (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe. Nov predlog z drugo vsebino, ali utemeljen s spremenjenimi okoliščinami, je dopusten. Tožnica je s ponovnim predlogom za izdajo začasne odredbe zahtevala drugačno (dopolnjeno) sredstvo zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00031378
OZ člen 131, 131/1, 148, 179, 179/1, 179/2, 352. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. URS člen 21, 26. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. ZPP člen 154, 154/2, 168, 337, 337/1. ZST-1 člen 15.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - bivalne razmere v priporu - odvzem osebne svobode - prostorska stiska - smrad - kršitev človekovih pravic - kršitev prepovedi diskriminacije - učinkovito pravno sredstvo - načelo sorazmernosti - pravica do povračila škode - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota - nerazumno dolgo trajanje postopka - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - individualizacija odškodnine - sodna praksa - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - oprostitev plačila sodnih taks
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin, ki jih je tožnik pretrpel zaradi neustreznih bivalnih razmer v priporu, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnik pripor prestajal skoraj 8 mesecev, da je šlo za zaprt tip prestajanja pripora, zaradi česar je bil 21 ur na dan zaprt v premajhni sobi, njegov položaj pa je bil dodatno otežen v poletnih mesecih ter ob slabem vremenu, ko je bilo gibanje po nepokritem dvorišču oteženo oziroma praktično nemogoče. Hkrati je upoštevalo, da pri tožniku tako stanje ni pustilo hujših zdravstvenih posledic. Odškodnina v višini 2.410,00 EUR je primerno individualizirana in ustrezno umeščena v sodno prakso.
Sodišču bi se pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15.točki drugega odstavka, če bi vsebino listinskih dokazov ali izpovedb prič in izvedenskega mnenja napačno povzelo v ″tehničnem smislu″, torej navedlo nekaj, česar v listinah sploh ni zapisano ali bi predrugačilo zapise, tega pa pritožba ne zatrjuje. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 5. členu OZ, če bi toženi stranki prisodilo terjatev iz naslova pogodbene kazni, če je sama potrdila, da so dela 12. 8. 2014 končana in na ta dan tudi ni terjala pogodbene kazni. Stranka s sklicevanjem na to, da njeno preteklo ravnanje, ki nasprotuje njenim trenutnim prizadevanjem, ni bilo pravno pomembno, ne more in ne sme uspeti. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je glede na trditve strank, najprej ugotavljalo vsebino pogodbenega določila glede na določbo 82. člena OZ, ki ureja razlago pogodb.
Pritožba smiselno utemeljeno opozarja, da je toženka po vložitvi tožbe iz naslova vtoževane terjatve plačala le 61,42 EUR, saj se je plačani znesek 104,07 EUR nanašal na referenčno obdobje od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011, ki ni bilo predmet tožbenega zahtevka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je tožnik v pravdi uspel 24,16 %, toženka pa 75,84 %, v tem razmerju pa strankam tudi priznati stroške postopka, kot je določeno v drugem odstavku 154. člena ZPP.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zakonski pogoji za izrek ukrepa - opustitev zdravljenja - obstoj duševne motnje - nevarnost nastanka škode
Ker udeleženec že s samo opustitvijo zdravil huje ogroža svoje zdravje, obstaja pa tudi nevarnost, da bi povzročil škodo drugim, ob hkratni ugotovitvi obstoja duševne bolezni in dejstva, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 16, 16/1, 32.
stroški izterjave - uporaba zakona - gospodarski subjekt - stroški terenskega preverjanja - povračilo stroškov meritev in obdelave podatkov - stroški poslovanja kolektivne organizacije - dolžnost izvajanja nadzora - dolžnost obveščanja
Kolektivna organizacija mora del svojega prihodka iz dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
Med gospodarske subjekte se po ZPreZP-1 res štejejo tudi druge pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni trdila, da vtoževana terjatev izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti.
Tožnica bi volilo lahko uveljavljala oz. bi ga tudi morala uveljavljati, torej zahtevati njegovo izpolnitev od dediča. Če ga ni, iz tega odškodninska obveznost dediča ne more nastati.
Dokazna ocena, da toženec tožnici (s protipravnim ravnanjem, kar bi bilo nujno za uveljavljanje njegove odškodninske obveznosti) ni preprečil uveljavljanja volila, je prepričljiva in pravilna. Tožnica namreč ni z ničemer izkazala, da bi kaj ukrenila, ko je izvedela za volilo, da bi ga uveljavila, pri čemer je treba imeti v mislih pravna sredstva, ki jih ima volilojemnik na razpolago.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da mora zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri nista sodelovala preostala dediča, v celoti ali delno za darilo, izpodbiti toženka. Njena pravica je manj verjetna, saj preostala dediča, kljub določenim listinam v sodnem spisu, ki bi lahko kazale na vsaj delno odplačno pogodbo, ščiti zakonska domneva.