KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00021049
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 92, 92/4. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - odmera enotne kazni - neupoštevanje olajševalnih okoliščin pri odmeri kazni - sprememba odločbe o kazenski sankciji - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka se odločba o kazni lahko spremeni samo v korist obsojenca. Sodišče izreče novo enotno kazen ob upoštevanju obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile ugotovljene pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Zastaranje kazenskega pregona se pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 45/1, 45/1-5.
zdraviliško zdravljenje
Vsi specialisti, internisti oziroma kardiologi, ki so tožnika na dan srčnega infarkta in tudi po tem obravnavali, so skladno ocenili, da tožnikovega bolezenskega stanja ni bilo mogoče opredeliti kot "akutni srčni infarkt z zgodnjimi akutnimi zapleti" in da torej ni šlo za stanje določeno v 1. alineji 5. točke prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot je v predsodnem postopku ocenil že imenovani zdravnik in zdravstvena komisija, na katerih temeljita izpodbijana upravna akta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020611
ZKP člen 53, 53/3, 393, 352, 352/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - nasilje v družini - kaznivo dejanje razžalitve - podrejen položaj - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - zavrženje obtožnice - rok za vložitev zasebne tožbe
Sodišče prve stopnje je glede na rezultate dokaznega postopka očitek o pošiljanju SMS-ov izpustilo iz opisa dejanja v izreku izreka izpodbijane sodbe in dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, ki se preganja na zasebno tožbo. Kljub temu, da je oškodovanka kazensko ovadbo za to dejanje podala dne 30. 10. 2014, torej v roku, predpisanem v tretjem odstavku 53. člena ZKP, kazenske ovadbe ni mogoče avtomatično šteti za zasebno tožbo, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker pa je torej oškodovankina kazenska ovadba pravočasna, s čimer je varovan rok za vložitev zasebne tožbe, je pravilna ugotovitev pritožnice, da ni obtožbe upravičenega tožilca, le okoliščina, ki začasno preprečuje pregon. Navedba oškodovanke, da je tudi sama včasih kričala nazaj na obtoženca, vendar je bila velikokrat raje tiho, da se obtoženec umiri, ne izključuje podrejenega položaja. Nasprotno, ta okoliščina, v povezavi z drugimi ugotovljenimi okoliščina primera, dokazuje podrejen položaj, v katerega je bila oškodovanka z ravnanjem obtoženca potisnjena, kot je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje. Zato trditev pritožnice, da je šlo le za enkraten oziroma izoliran prepir med obtožencem in oškodovanko in ne za kaznivo dejanje nasilja v družini, pomeni zgolj njeno subjektivno oceno.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - tožba za nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe - pravica do tožbe - procesno gradivo - trditveno in dokazno breme - vsebina tožbe - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - dolžnost materialnoprocesnega vodstva
Ker je pogoj za dopustnost izločitvene tožbe predhodno, v izvršilnem postopku zahtevana izločitev stvari, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi dejstva o uveljavljanju pravice na predmetu izvršbe v izvršilnem postopku. Ker je vložitev tožbe vezana na 30 dnevni prekluzivni rok, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi časovne okoliščine zavrnitve ugovora v izvršilnem postopku.
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/1.. BBHSZ člen 37.
invalidnost - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - obnova postopka - novi dokazi
Na podlagi novih dokazov (izvidi, ki izkazujejo novo stanje) ni mogoče obnoviti postopka, ki se je končal z izdajo odločbe 6. 1. 2010. Nova dejstva, ki izkazujejo novo stanje so lahko le predmet novega postopka za priznanje novih pravic. Kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pretekel tudi triletni rok od dokončnosti odločbe. Po preteku tega roka namreč obnove ni možno predlagati niti več uvesti po uradni dolžnosti (četrti odstavek 263. člena ZUP). Upoštevaje navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgla.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016498
KZ-1 člen 70b, 70b/1, 70b/3. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 496, 496/1, 507, 507/1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - potek časa
Tretji odstavek 70.b člena KZ-1 določa, da sme obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati najdalj dve leti. V skladu s citirano zakonsko določbo in ustaljeno sodno prakso, se začetek tega trajanja šteje od začetka dejanskega izvrševanja tega varnostnega ukrepa.
izločitev izvedenca - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - vsebina izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - nedovoljeni dokazi
Če je bil sklep, s katerim je bila zahteva za izločitev izvedenca zavrnjena, izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo s pritožbo zoper sodbo.
Strokovnost, verodostojnost in sprejemljivost vsebine izvedenskega mnenja je v okviru pravila o prosti presoji dokazov predmet dokazne ocene sodišča, kot vsak drug dokaz v kazenskem postopku, niso pa to okoliščine, zaradi katerih bi kljub očitnem nestrinjanju zagovornikov z ugotovitvami izvedenca, šlo za nedovoljeni dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 14. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
OZ člen 251.. ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka - pogodbena kazen za zamudo
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
oprostitev plačila sodne takse - delni uspeh v postopku - sodna poravnava - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški sodnega postopka
Stranka, ki je bila sodne takse že oproščena, ne more ponovno predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila naložena v plačilo na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1. Namen tega člena, ki ureja razmerje med taksnim zavezancem in državo, je namreč prav v tem, da v primeru izboljšanega premoženjskega stanja stranke, ki je bila plačila sodnih taks oproščena, k stroškom sodnega postopka vsaj nekaj prispeva.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPP člen 5, 7, 251, 252, 252/2, 253.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - načelo kontradiktornosti - izvedensko mnenje
V obravnavani zadevi je podana kršitev načela kontradiktornosti iz 5. člena ZPP v povezavi s kršitvijo 252. člena ZPP. ZPP v 251. členu določa, da je pred začetkom dokazovanja z izvedencem potrebno izvedencu naročiti, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse, kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Prav tako 253. člen ZPP izrecno določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju poda tudi pisno pred obravnavo, pri čemer mora izvedenec vselej obrazložiti svoje mnenje. Če je mogoče vroči sodišče strankam pisni izvid in nanj mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Ob navedenem drugi odstavek 252. člena ZPP tudi določa, da se na zahtevo izvedenca lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Ob navedenem mora sodišče upoštevati 5. člen ZPP, kar pomeni, da mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. V konkretnem primeru izvedenec ni dal nobene pobude za pojasnila, hkrati pa pobuda tudi ni bila dana sodišču, torej ne na način in pod pogoji iz 252. člena ZPP.
V skladu s 7. členom ZPP bi morala biti nasprotni stranki dana možnost, da se ji glede na strokovno zahtevnost listin določi tudi primeren rok, saj gre za zahtevna strokovna vprašanja, pri čemer gre za obsežno listinsko dokumentacijo, več kot 120 strani in v določenem obsegu za listine, ki predstavljajo načrte, za katere so potrebna specifična znanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018465
ZDR člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca
Protipravnost toženčevega ravnanja je podana s tem, ker je dodeloval optične medije pri tožeči stranki za tuj račun brez plačila, kar je bil vzrok temu, da je tožeči stranki nastala škoda, ravnanje pa je lahko storil le namenoma. Zato je podana odškodninska odgovornost toženca na podlagi prvega odstavka 177. člena ZDR, ki določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, dolžan škodo povrniti.
Le izjemoma je dopustna začasna odredba, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom. Namen začasne odredbe je zavarovanje terjatve in njene bodoče izvršbe, kadar bi zahtevano sodno varstvo sicer lahko ostalo brez učinka. Tožnikov predlog ta namen celo presega. Tožnik namreč s tožbo zahteva od toženke odstranitev sporne ključavnice, z začasno odredbo pa izročitev ključa, torej nekaj drugega. Ob tem pa tožnik niti ne navaja kakšnih izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da se sporno pravno razmerje začasno uredi na tak način.
KZ-1-UPB2 člen 226, 226/1, 226/2, 240, 240/1, 240/2.. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 14/1, 14/3, 14/3-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim ravnanjem - zakonski znaki
Ključno za obstoj kaznivega dejanja po drugem odstavku 226. člena KZ-1 je, da nastanek insolventnosti dolžnika in nato njegov stečaj kronološko in vzročno-posledično šele sledita storilčevim izvršitvenim ravnanjem, s katerimi poslabšuje dolžnikovo premoženjsko stanje. Storilčeve izvršitve ali opustitve morajo biti dovolj močan, neposredni oziroma poglavitni vzrok za nastanek dolžnikove insolventnosti in nato njegov stečaj. Ne bo šlo torej za obravnavano kaznivo dejanje, če je bil dolžnik insolventen že pred storilčevimi izvršitvenimi ravnanji. Insolventnosti kot prepovedane posledice pri tem ne gre enačiti z zakonskim znakom, po katerem mora storilec posamezna prepovedana dejanja izvrševati z vedenjem, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - starejši delavec
Zgolj sama okoliščina, da je bila tožnica do ugotovitve prenehanja delovnega razmerja še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, prijavljena v vsa obvezna zavarovanja ter prejemala 100 % nadomestilo plače, ne vpliva na odmero denarnega povračila. Pri odmeri denarnega povračila bi lahko bila relevantna okoliščina trajanja pravic, ki jih je tožnica uveljavila za čas do prenehanja delovnega razmerja, ne pa samo dejstvo, da tožena stranka tožnice ni odjavila iz obveznega zavarovanja ter da ji je plačevala nadomestilo plače.
denarna socialna pomoč - otroški dodatek - enostarševska družina - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke
V tožnikovem primeru je pri presoji, ali tožnik z otrokoma izpolnjuje pogoje enostarševske družine, potrebno upoštevati, da tožnik za otroka (zaradi nizko določene preživnine) od sklada nadomestilo preživnine ne prejema v običajni višini, določeni s predpisi, ampak v primerjavi z drugimi otroki, kar petkrat manj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da so zneski nadomestila preživnine, ki je nedvomno namenjena za preživljanje otrok, pri skladu nižji od tistih, ki jih sodišče dosoja glede na potrebe otrok.
Način upoštevanja otroškega dodatka, preživnine in nadomestila preživnine glede vštevanja v dohodek družine za ugotovitev njenega dohodkovnega statusa je določen v 4. in 8. točki 12. člena ZUPJS v povezavi s 15. členom tega zakona in določb ZSVarPre. Glede vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine, saj gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, je stališče zavzelo že Vrhovno sodišča RS. Glede vštevanja preživnine otroka pa je stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče RS in sicer, da se med dohodke družine, ki se presojajo v primeru črpanja socialnih transferjev, všteva tudi del preživnine otroka do višine minimalnega dohodka. Gre za tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov in potreb družine in se zato lahko zagotavljajo le skupaj.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018275
ZSDP člen 81, 81/1.. ZPIZ-1 člen 138, 138/5, 142.. URS člen 26.. OZ člen 131, 131/1, 148.. ZUP člen 6, 6/1.. ZSDP-1 člen 96, 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - premoženjska škoda - dodatek za pomoč in postrežbo - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta - protipravno ravnanje
Ugotovitve nezakonitosti upravnega akta ni mogoče povsem enačiti s protipravnostjo v smislu civilno pravne odškodninske odgovornosti nosilcev oblasti. Je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj za odškodninsko odgovornost. Protipravnost pri izdaji upravnih odločb ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka, temveč je ravnanje protipravno le, če gre kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitev, ki je zavestna, namerna in očitna. Torej če gre zlasti za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporabo jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka in napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Celo ugotovljena nezakonitost torej sama po sebi še ne pomeni nujno nastanka odškodninske odgovornosti, saj se za obstoj odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih organov zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev, kot so zloraba, samovolja itd., ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
Prvostopenjski organ se je pri izdaji sporne odločbe glede na takratno prakso upravnih organov odločil za razlago, da se oba dodatka med seboj izključujeta. Ker določbe niso bile jasne, toženima strankama ni mogoče očitati, da sta nerazumno odstopili od materialnega prava. Ob takšnem tolmačenju citiranih določb ZPIZ-1 in ZSDP je bil dodatek za nego otroka ustavljen od priznanja dodatka za pomoč in postrežbo dalje. Četudi je bil ustavljen za nazaj, drugo toženi stranki ni mogoče očitati grobega kršenja pravil postopka niti napake, ki bi bila povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka.
Vrhovno sodišče se je glede vprašanja, ali zavarovancu višja pokojnina, upoštevaje ustavno odločbo, pripada že vse od upokojitve dalje, že izreklo v več zadevah. V navedenih zadevah poudarja, da je Ustavno sodišče trenutek upravičenosti do višje pokojnine vezalo na datum odločbe, izdane po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih odločitev velja za naprej. Priznanje višje pokojnine za naprej ne pomeni nedopustnega retroaktivnega posega v že pridobljene in s tem ustavno varovane pravice. Gre za urejanje razmerij za naprej in ne za poseg v pridobljeno pravico.