izvršilni postopek - ugovor tretjega - tožba za nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe - pravica do tožbe - procesno gradivo - trditveno in dokazno breme - vsebina tožbe - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - dolžnost materialnoprocesnega vodstva
Ker je pogoj za dopustnost izločitvene tožbe predhodno, v izvršilnem postopku zahtevana izločitev stvari, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi dejstva o uveljavljanju pravice na predmetu izvršbe v izvršilnem postopku. Ker je vložitev tožbe vezana na 30 dnevni prekluzivni rok, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi časovne okoliščine zavrnitve ugovora v izvršilnem postopku.
zapuščinski postopek - pravnomočno končan zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - predmet zapuščinskega postopka
Denarna protivrednost zapustnikovega nepremičnega premoženja in izplačana odškodnina nista bila del zapuščine, zaradi česar sta lahko le predmet ustreznih obligacijskih zahtevkov v pravdi, ne pa predmet zapuščinskega postopka.
OZ-UPB1 člen 5, 7, 10, 131, 131/1, 286b, 286b/1. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
premoženjska škoda - pravica do poštenega sojenja - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - grajanje procesnih kršitev - načelo vestnosti in poštenja - preprečitev nastanka škode - krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - dopolnitev izvedenskega mnenja
Tožniku ni bila kršena ustavna pravica do poštenega sojenja (izhajajoča iz 22. člena URS in 6. člena EKČP), saj je sodba obrazložena, sodišče prve stopnje je na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredelilo razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, ki jo je mogoče preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018649
ZPIZ-2 člen 14, 16, 16/2.. ZMEPIZ-1 člen 80, 83.. ZUP-UPB2 člen 260, 260/1, 260/1-3.. ZPP člen 317.. ZDR-1 člen 9, 13, 81.. OZ člen 3, 15, 18, 18/2, 39.
lastnost zavarovanca - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obnova postopka - sodba na podlagi odpovedi
Sodba na podlagi odpovedi iz 317. člena ZPP, s katero sodišče, če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, brez nadaljnjega zavrne tožbeni zahtevek, izdana po tem, ko je revizijsko sodišče razveljavilo ugoditveno sodbo pritožbenega sodišča, ki je bila podlaga za izdajo dokončne odločbe, lahko predstavlja obnovitveni razlog v smislu 3. točke 1. odstavka 260. člena ZUP. Če je torej na podlagi sodbe, s katero je ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vzpostavljeno delovno razmerje, pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanca, pa je sodba naknadno spremenjena oziroma je razsojeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in je torej delovno razmerje zakonito prenehalo, je podan obnovitveni razlog za obnovo postopka, končanega z odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca.
Sodba na podlagi odpovedi, s katero je ugotovljena zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2014, ob sklenjenem sporazumu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo šele 31. 3. 2016, torej ne bi pripeljala do drugačne odločitve, kot je bila sprejeta z odločbo z dne 21. 3. 2016, torej da je imela v obdobju od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 na temelju delovnega razmerja lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 21. 3. 2016, niso izpolnjeni, zato je z izpodbijano dokončno odločbo predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020611
ZKP člen 53, 53/3, 393, 352, 352/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - nasilje v družini - kaznivo dejanje razžalitve - podrejen položaj - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - zavrženje obtožnice - rok za vložitev zasebne tožbe
Sodišče prve stopnje je glede na rezultate dokaznega postopka očitek o pošiljanju SMS-ov izpustilo iz opisa dejanja v izreku izreka izpodbijane sodbe in dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, ki se preganja na zasebno tožbo. Kljub temu, da je oškodovanka kazensko ovadbo za to dejanje podala dne 30. 10. 2014, torej v roku, predpisanem v tretjem odstavku 53. člena ZKP, kazenske ovadbe ni mogoče avtomatično šteti za zasebno tožbo, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker pa je torej oškodovankina kazenska ovadba pravočasna, s čimer je varovan rok za vložitev zasebne tožbe, je pravilna ugotovitev pritožnice, da ni obtožbe upravičenega tožilca, le okoliščina, ki začasno preprečuje pregon. Navedba oškodovanke, da je tudi sama včasih kričala nazaj na obtoženca, vendar je bila velikokrat raje tiho, da se obtoženec umiri, ne izključuje podrejenega položaja. Nasprotno, ta okoliščina, v povezavi z drugimi ugotovljenimi okoliščina primera, dokazuje podrejen položaj, v katerega je bila oškodovanka z ravnanjem obtoženca potisnjena, kot je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje. Zato trditev pritožnice, da je šlo le za enkraten oziroma izoliran prepir med obtožencem in oškodovanko in ne za kaznivo dejanje nasilja v družini, pomeni zgolj njeno subjektivno oceno.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zaveza kot porok in plačnik - stečaj glavnega dolžnika - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku - obstoj poplačilne obveznosti - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - odškodninska odgovornost upnika
Glede na povzete dejanske ugotovitve je sodišče prve stopnje odločitev pravilno oprlo na določbi 1012. člena ter tretjega odstavka 1019. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Toženka se je namreč zavezala, da bo odgovarjala za terjatve po sklenjeni kreditni pogodbi kot porokinja in dolžnica. S tem je prevzela odgovornost za celotno obveznost in je privolila, da upnik zahteva poplačilo terjatve bodisi od nje, bodisi od glavnega dolžnika ali od obeh hkrati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - letni dopust - izraba letnega dopusta - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniki so s tem, ko so kljub temu, da so vedeli, da jim je tožena stranka načrtovano izrabo letnega dopusta odklonila in so kljub izrecnemu pozivu tožene stranke, da se spornega dne zglasijo na delo, v spornem obdobju neupravičeno izostali z dela, naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršili svoje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zlasti 34. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga spoštovanje delodajalčevih navodil. Zato je imela tožena stranka utemeljen razlog za izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnikom iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016498
KZ-1 člen 70b, 70b/1, 70b/3. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 496, 496/1, 507, 507/1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - potek časa
Tretji odstavek 70.b člena KZ-1 določa, da sme obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati najdalj dve leti. V skladu s citirano zakonsko določbo in ustaljeno sodno prakso, se začetek tega trajanja šteje od začetka dejanskega izvrševanja tega varnostnega ukrepa.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 14. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
OZ člen 251.. ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka - pogodbena kazen za zamudo
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
KZ-1-UPB2 člen 226, 226/1, 226/2, 240, 240/1, 240/2.. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 14/1, 14/3, 14/3-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim ravnanjem - zakonski znaki
Ključno za obstoj kaznivega dejanja po drugem odstavku 226. člena KZ-1 je, da nastanek insolventnosti dolžnika in nato njegov stečaj kronološko in vzročno-posledično šele sledita storilčevim izvršitvenim ravnanjem, s katerimi poslabšuje dolžnikovo premoženjsko stanje. Storilčeve izvršitve ali opustitve morajo biti dovolj močan, neposredni oziroma poglavitni vzrok za nastanek dolžnikove insolventnosti in nato njegov stečaj. Ne bo šlo torej za obravnavano kaznivo dejanje, če je bil dolžnik insolventen že pred storilčevimi izvršitvenimi ravnanji. Insolventnosti kot prepovedane posledice pri tem ne gre enačiti z zakonskim znakom, po katerem mora storilec posamezna prepovedana dejanja izvrševati z vedenjem, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila.
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/1.. BBHSZ člen 37.
invalidnost - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - obnova postopka - novi dokazi
Na podlagi novih dokazov (izvidi, ki izkazujejo novo stanje) ni mogoče obnoviti postopka, ki se je končal z izdajo odločbe 6. 1. 2010. Nova dejstva, ki izkazujejo novo stanje so lahko le predmet novega postopka za priznanje novih pravic. Kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pretekel tudi triletni rok od dokončnosti odločbe. Po preteku tega roka namreč obnove ni možno predlagati niti več uvesti po uradni dolžnosti (četrti odstavek 263. člena ZUP). Upoštevaje navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgla.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00018693
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nastanek težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje v novem postopku ni naredilo presoje verjetnosti obstoja terjatve, ker je zaključilo, da zaradi neobstoja druge predpostavke to ni potrebno. Tak zaključek sodišča prve stopnje sicer ni pravilen, vendar navedeno ni vplivalo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik ni izkazal obstoja nevarnosti težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), v nobenem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi začasni odredbi, ker morata biti oba pogoja po prvem odstavku in 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ podana kumulativno.
Tožnik ni konkretiziral, še manj pa verjetno izkazal zatrjevano predpostavko po drugem odstavku 272. člena ZIZ, prav tako pa ni navajal, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno. Namen začasne odredbe je zagotoviti začasno varstvo individualne pravice, torej zavarovanje tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v sodnem sporu in ne morebitnih bodočih terjatev delavcev. Tožnik bi moral navajati in verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPP člen 5, 7, 251, 252, 252/2, 253.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - načelo kontradiktornosti - izvedensko mnenje
V obravnavani zadevi je podana kršitev načela kontradiktornosti iz 5. člena ZPP v povezavi s kršitvijo 252. člena ZPP. ZPP v 251. členu določa, da je pred začetkom dokazovanja z izvedencem potrebno izvedencu naročiti, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse, kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Prav tako 253. člen ZPP izrecno določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju poda tudi pisno pred obravnavo, pri čemer mora izvedenec vselej obrazložiti svoje mnenje. Če je mogoče vroči sodišče strankam pisni izvid in nanj mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Ob navedenem drugi odstavek 252. člena ZPP tudi določa, da se na zahtevo izvedenca lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Ob navedenem mora sodišče upoštevati 5. člen ZPP, kar pomeni, da mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. V konkretnem primeru izvedenec ni dal nobene pobude za pojasnila, hkrati pa pobuda tudi ni bila dana sodišču, torej ne na način in pod pogoji iz 252. člena ZPP.
V skladu s 7. členom ZPP bi morala biti nasprotni stranki dana možnost, da se ji glede na strokovno zahtevnost listin določi tudi primeren rok, saj gre za zahtevna strokovna vprašanja, pri čemer gre za obsežno listinsko dokumentacijo, več kot 120 strani in v določenem obsegu za listine, ki predstavljajo načrte, za katere so potrebna specifična znanja.
oprostitev plačila sodne takse - delni uspeh v postopku - sodna poravnava - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški sodnega postopka
Stranka, ki je bila sodne takse že oproščena, ne more ponovno predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila naložena v plačilo na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1. Namen tega člena, ki ureja razmerje med taksnim zavezancem in državo, je namreč prav v tem, da v primeru izboljšanega premoženjskega stanja stranke, ki je bila plačila sodnih taks oproščena, k stroškom sodnega postopka vsaj nekaj prispeva.
Le izjemoma je dopustna začasna odredba, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom. Namen začasne odredbe je zavarovanje terjatve in njene bodoče izvršbe, kadar bi zahtevano sodno varstvo sicer lahko ostalo brez učinka. Tožnikov predlog ta namen celo presega. Tožnik namreč s tožbo zahteva od toženke odstranitev sporne ključavnice, z začasno odredbo pa izročitev ključa, torej nekaj drugega. Ob tem pa tožnik niti ne navaja kakšnih izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da se sporno pravno razmerje začasno uredi na tak način.
Zahtevek za plačilo avtorskega honorarja za pogodbeno urejeno uporabo je po svoji naravi občasna terjatev, te pa po prvem odstavku 347. člena OZ zastarajo v treh letih.
Ker tožnik zoper že citirano odločbo in sklep ni vložil pritožbe, torej ni izčrpal redne pravne poti pred upravnim organom, zato ni izpolnjena procesna predpostavka (izdaja dokončne odločbe) po prvem odstavku 72. člena ZDSS-1, niti ne gre za molk organa po drugem odstavku istega člena. V tem primeru pa sojenje ni dopustno, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.