Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
OZ člen 251.. ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka - pogodbena kazen za zamudo
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 14. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je dobila tožnica redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je uživala B.B. posebno varstvo pred odpovedjo po 115. členu ZDR-1. Okoliščina, ki jo je tožena stranka štela za odločilno, da tožnici poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je bila v tem, da je druga delavka, ki je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "koordinator izobraževanja", spadala v zaščiteno kategorijo delavcev. Ta okoliščina pa v konkretnem primeru ni relevantna, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je namesto B.B. delo na delovnem mestu "koordinator izobraževanja" opravljala druga delavka, A.A., ki je B.B. nadomeščala, zato ker je slednja nastopila porodniški dopust. Glede na to tudi po zaključku pritožbenega sodišča porodniški dopust B.B. ni mogel biti utemeljen razlog za to, da je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (A.A. ni imela statusa zaščitene delavke). Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je imela A.A. sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ne more predstavljati utemeljenega razloga za ugotovitev, da je prenehala potreba po delu tožnice iz njene pogodbe o zaposlitvi (in ne potreba po delu A.A.).Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici nezakonita.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018465
ZDR člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca
Protipravnost toženčevega ravnanja je podana s tem, ker je dodeloval optične medije pri tožeči stranki za tuj račun brez plačila, kar je bil vzrok temu, da je tožeči stranki nastala škoda, ravnanje pa je lahko storil le namenoma. Zato je podana odškodninska odgovornost toženca na podlagi prvega odstavka 177. člena ZDR, ki določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, dolžan škodo povrniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020611
ZKP člen 53, 53/3, 393, 352, 352/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - nasilje v družini - kaznivo dejanje razžalitve - podrejen položaj - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - zavrženje obtožnice - rok za vložitev zasebne tožbe
Sodišče prve stopnje je glede na rezultate dokaznega postopka očitek o pošiljanju SMS-ov izpustilo iz opisa dejanja v izreku izreka izpodbijane sodbe in dejanje opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, ki se preganja na zasebno tožbo. Kljub temu, da je oškodovanka kazensko ovadbo za to dejanje podala dne 30. 10. 2014, torej v roku, predpisanem v tretjem odstavku 53. člena ZKP, kazenske ovadbe ni mogoče avtomatično šteti za zasebno tožbo, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker pa je torej oškodovankina kazenska ovadba pravočasna, s čimer je varovan rok za vložitev zasebne tožbe, je pravilna ugotovitev pritožnice, da ni obtožbe upravičenega tožilca, le okoliščina, ki začasno preprečuje pregon. Navedba oškodovanke, da je tudi sama včasih kričala nazaj na obtoženca, vendar je bila velikokrat raje tiho, da se obtoženec umiri, ne izključuje podrejenega položaja. Nasprotno, ta okoliščina, v povezavi z drugimi ugotovljenimi okoliščina primera, dokazuje podrejen položaj, v katerega je bila oškodovanka z ravnanjem obtoženca potisnjena, kot je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje. Zato trditev pritožnice, da je šlo le za enkraten oziroma izoliran prepir med obtožencem in oškodovanko in ne za kaznivo dejanje nasilja v družini, pomeni zgolj njeno subjektivno oceno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016498
KZ-1 člen 70b, 70b/1, 70b/3. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 496, 496/1, 507, 507/1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - potek časa
Tretji odstavek 70.b člena KZ-1 določa, da sme obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati najdalj dve leti. V skladu s citirano zakonsko določbo in ustaljeno sodno prakso, se začetek tega trajanja šteje od začetka dejanskega izvrševanja tega varnostnega ukrepa.
Le izjemoma je dopustna začasna odredba, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom. Namen začasne odredbe je zavarovanje terjatve in njene bodoče izvršbe, kadar bi zahtevano sodno varstvo sicer lahko ostalo brez učinka. Tožnikov predlog ta namen celo presega. Tožnik namreč s tožbo zahteva od toženke odstranitev sporne ključavnice, z začasno odredbo pa izročitev ključa, torej nekaj drugega. Ob tem pa tožnik niti ne navaja kakšnih izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da se sporno pravno razmerje začasno uredi na tak način.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 45/1, 45/1-5.
zdraviliško zdravljenje
Vsi specialisti, internisti oziroma kardiologi, ki so tožnika na dan srčnega infarkta in tudi po tem obravnavali, so skladno ocenili, da tožnikovega bolezenskega stanja ni bilo mogoče opredeliti kot "akutni srčni infarkt z zgodnjimi akutnimi zapleti" in da torej ni šlo za stanje določeno v 1. alineji 5. točke prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot je v predsodnem postopku ocenil že imenovani zdravnik in zdravstvena komisija, na katerih temeljita izpodbijana upravna akta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - letni dopust - izraba letnega dopusta - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniki so s tem, ko so kljub temu, da so vedeli, da jim je tožena stranka načrtovano izrabo letnega dopusta odklonila in so kljub izrecnemu pozivu tožene stranke, da se spornega dne zglasijo na delo, v spornem obdobju neupravičeno izostali z dela, naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršili svoje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zlasti 34. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga spoštovanje delodajalčevih navodil. Zato je imela tožena stranka utemeljen razlog za izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnikom iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izvršilni postopek - ugovor tretjega - tožba za nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe - pravica do tožbe - procesno gradivo - trditveno in dokazno breme - vsebina tožbe - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - dolžnost materialnoprocesnega vodstva
Ker je pogoj za dopustnost izločitvene tožbe predhodno, v izvršilnem postopku zahtevana izločitev stvari, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi dejstva o uveljavljanju pravice na predmetu izvršbe v izvršilnem postopku. Ker je vložitev tožbe vezana na 30 dnevni prekluzivni rok, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi časovne okoliščine zavrnitve ugovora v izvršilnem postopku.
razlog invalidnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je ponujena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto učitelj športne vzgoje z omejitvami zakonita in da je ponujeno delo za tožnika ustrezno delo in pri tem pravilno obrazložilo glede očitkov tožnika, da v opisu del in nalog učitelj športne vzgoje z omejitvami, ki mu je bilo ponujeno, ni zajelo osnovne delovne obveznosti učitelja športa vzgoje tj. pouk športne vzgoje. Vzgojno izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, kar izhaja že iz 38. člena ZOsn, zato zadošča zapis v ponujeni pogodbi o zaposlitvi, da opravlja zaposleni na delovnem mestu učitelj športa z omejitvami naloge, ki so vezane na neposredna izvajanja vzgojno izobraževalnega dela, saj to že po zakonu zajema pouk in ni nobene potrebe po dodatni opredelitvi v opisu del in nalog, da učitelj športne vzgoje izvaja pouk športne vzgoje ali pedagoško delo.
Vloga A.K. kljub pozivom sodišča ni bila dopolnjena v takšni meri, da bi izpolnjevala formalne pogoje, predpisane v prvem odstavku 434. člena ZKP, zato je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je obtožni predlog, kot nepopolno vlogo, zavrglo.
oprostitev plačila sodne takse - delni uspeh v postopku - sodna poravnava - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški sodnega postopka
Stranka, ki je bila sodne takse že oproščena, ne more ponovno predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila naložena v plačilo na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1. Namen tega člena, ki ureja razmerje med taksnim zavezancem in državo, je namreč prav v tem, da v primeru izboljšanega premoženjskega stanja stranke, ki je bila plačila sodnih taks oproščena, k stroškom sodnega postopka vsaj nekaj prispeva.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00018693
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nastanek težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje v novem postopku ni naredilo presoje verjetnosti obstoja terjatve, ker je zaključilo, da zaradi neobstoja druge predpostavke to ni potrebno. Tak zaključek sodišča prve stopnje sicer ni pravilen, vendar navedeno ni vplivalo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik ni izkazal obstoja nevarnosti težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), v nobenem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi začasni odredbi, ker morata biti oba pogoja po prvem odstavku in 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ podana kumulativno.
Tožnik ni konkretiziral, še manj pa verjetno izkazal zatrjevano predpostavko po drugem odstavku 272. člena ZIZ, prav tako pa ni navajal, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno. Namen začasne odredbe je zagotoviti začasno varstvo individualne pravice, torej zavarovanje tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v sodnem sporu in ne morebitnih bodočih terjatev delavcev. Tožnik bi moral navajati in verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018649
ZPIZ-2 člen 14, 16, 16/2.. ZMEPIZ-1 člen 80, 83.. ZUP-UPB2 člen 260, 260/1, 260/1-3.. ZPP člen 317.. ZDR-1 člen 9, 13, 81.. OZ člen 3, 15, 18, 18/2, 39.
lastnost zavarovanca - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obnova postopka - sodba na podlagi odpovedi
Sodba na podlagi odpovedi iz 317. člena ZPP, s katero sodišče, če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, brez nadaljnjega zavrne tožbeni zahtevek, izdana po tem, ko je revizijsko sodišče razveljavilo ugoditveno sodbo pritožbenega sodišča, ki je bila podlaga za izdajo dokončne odločbe, lahko predstavlja obnovitveni razlog v smislu 3. točke 1. odstavka 260. člena ZUP. Če je torej na podlagi sodbe, s katero je ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vzpostavljeno delovno razmerje, pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanca, pa je sodba naknadno spremenjena oziroma je razsojeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in je torej delovno razmerje zakonito prenehalo, je podan obnovitveni razlog za obnovo postopka, končanega z odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca.
Sodba na podlagi odpovedi, s katero je ugotovljena zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2014, ob sklenjenem sporazumu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo šele 31. 3. 2016, torej ne bi pripeljala do drugačne odločitve, kot je bila sprejeta z odločbo z dne 21. 3. 2016, torej da je imela v obdobju od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 na temelju delovnega razmerja lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 21. 3. 2016, niso izpolnjeni, zato je z izpodbijano dokončno odločbo predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen.
izločitev izvedenca - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - vsebina izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - nedovoljeni dokazi
Če je bil sklep, s katerim je bila zahteva za izločitev izvedenca zavrnjena, izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo s pritožbo zoper sodbo.
Strokovnost, verodostojnost in sprejemljivost vsebine izvedenskega mnenja je v okviru pravila o prosti presoji dokazov predmet dokazne ocene sodišča, kot vsak drug dokaz v kazenskem postopku, niso pa to okoliščine, zaradi katerih bi kljub očitnem nestrinjanju zagovornikov z ugotovitvami izvedenca, šlo za nedovoljeni dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa.
neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, izgubi pravico do letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 148/7, 149.. ZObr člen 96, 97, 97a, 97b.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.. MESL člen 4.
dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - vojak - javni uslužbenec - referenčno obdobje - denarno nadomestilo - ugovor zastaranja - kompenzacija
Že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnica za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristila kot proste ure, prejela 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, je zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožničino zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30-odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča, in ni neskladno z mednarodnimi akti.