Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
OZ-UPB1 člen 5, 7, 10, 131, 131/1, 286b, 286b/1. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
premoženjska škoda - pravica do poštenega sojenja - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - grajanje procesnih kršitev - načelo vestnosti in poštenja - preprečitev nastanka škode - krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - dopolnitev izvedenskega mnenja
Tožniku ni bila kršena ustavna pravica do poštenega sojenja (izhajajoča iz 22. člena URS in 6. člena EKČP), saj je sodba obrazložena, sodišče prve stopnje je na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredelilo razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, ki jo je mogoče preizkusiti.
denarna socialna pomoč - otroški dodatek - enostarševska družina - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke
V tožnikovem primeru je pri presoji, ali tožnik z otrokoma izpolnjuje pogoje enostarševske družine, potrebno upoštevati, da tožnik za otroka (zaradi nizko določene preživnine) od sklada nadomestilo preživnine ne prejema v običajni višini, določeni s predpisi, ampak v primerjavi z drugimi otroki, kar petkrat manj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da so zneski nadomestila preživnine, ki je nedvomno namenjena za preživljanje otrok, pri skladu nižji od tistih, ki jih sodišče dosoja glede na potrebe otrok.
Način upoštevanja otroškega dodatka, preživnine in nadomestila preživnine glede vštevanja v dohodek družine za ugotovitev njenega dohodkovnega statusa je določen v 4. in 8. točki 12. člena ZUPJS v povezavi s 15. členom tega zakona in določb ZSVarPre. Glede vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine, saj gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, je stališče zavzelo že Vrhovno sodišča RS. Glede vštevanja preživnine otroka pa je stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče RS in sicer, da se med dohodke družine, ki se presojajo v primeru črpanja socialnih transferjev, všteva tudi del preživnine otroka do višine minimalnega dohodka. Gre za tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov in potreb družine in se zato lahko zagotavljajo le skupaj.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018275
ZSDP člen 81, 81/1.. ZPIZ-1 člen 138, 138/5, 142.. URS člen 26.. OZ člen 131, 131/1, 148.. ZUP člen 6, 6/1.. ZSDP-1 člen 96, 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - premoženjska škoda - dodatek za pomoč in postrežbo - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta - protipravno ravnanje
Ugotovitve nezakonitosti upravnega akta ni mogoče povsem enačiti s protipravnostjo v smislu civilno pravne odškodninske odgovornosti nosilcev oblasti. Je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj za odškodninsko odgovornost. Protipravnost pri izdaji upravnih odločb ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka, temveč je ravnanje protipravno le, če gre kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitev, ki je zavestna, namerna in očitna. Torej če gre zlasti za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporabo jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka in napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Celo ugotovljena nezakonitost torej sama po sebi še ne pomeni nujno nastanka odškodninske odgovornosti, saj se za obstoj odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih organov zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev, kot so zloraba, samovolja itd., ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
Prvostopenjski organ se je pri izdaji sporne odločbe glede na takratno prakso upravnih organov odločil za razlago, da se oba dodatka med seboj izključujeta. Ker določbe niso bile jasne, toženima strankama ni mogoče očitati, da sta nerazumno odstopili od materialnega prava. Ob takšnem tolmačenju citiranih določb ZPIZ-1 in ZSDP je bil dodatek za nego otroka ustavljen od priznanja dodatka za pomoč in postrežbo dalje. Četudi je bil ustavljen za nazaj, drugo toženi stranki ni mogoče očitati grobega kršenja pravil postopka niti napake, ki bi bila povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka.
Vrhovno sodišče se je glede vprašanja, ali zavarovancu višja pokojnina, upoštevaje ustavno odločbo, pripada že vse od upokojitve dalje, že izreklo v več zadevah. V navedenih zadevah poudarja, da je Ustavno sodišče trenutek upravičenosti do višje pokojnine vezalo na datum odločbe, izdane po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih odločitev velja za naprej. Priznanje višje pokojnine za naprej ne pomeni nedopustnega retroaktivnega posega v že pridobljene in s tem ustavno varovane pravice. Gre za urejanje razmerij za naprej in ne za poseg v pridobljeno pravico.
Le izjemoma je dopustna začasna odredba, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom. Namen začasne odredbe je zavarovanje terjatve in njene bodoče izvršbe, kadar bi zahtevano sodno varstvo sicer lahko ostalo brez učinka. Tožnikov predlog ta namen celo presega. Tožnik namreč s tožbo zahteva od toženke odstranitev sporne ključavnice, z začasno odredbo pa izročitev ključa, torej nekaj drugega. Ob tem pa tožnik niti ne navaja kakšnih izjemnih okoliščin, ki bi terjale, da se sporno pravno razmerje začasno uredi na tak način.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00018693
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nastanek težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje v novem postopku ni naredilo presoje verjetnosti obstoja terjatve, ker je zaključilo, da zaradi neobstoja druge predpostavke to ni potrebno. Tak zaključek sodišča prve stopnje sicer ni pravilen, vendar navedeno ni vplivalo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik ni izkazal obstoja nevarnosti težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), v nobenem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi začasni odredbi, ker morata biti oba pogoja po prvem odstavku in 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ podana kumulativno.
Tožnik ni konkretiziral, še manj pa verjetno izkazal zatrjevano predpostavko po drugem odstavku 272. člena ZIZ, prav tako pa ni navajal, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno. Namen začasne odredbe je zagotoviti začasno varstvo individualne pravice, torej zavarovanje tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v sodnem sporu in ne morebitnih bodočih terjatev delavcev. Tožnik bi moral navajati in verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno.
Ker tožnik zoper že citirano odločbo in sklep ni vložil pritožbe, torej ni izčrpal redne pravne poti pred upravnim organom, zato ni izpolnjena procesna predpostavka (izdaja dokončne odločbe) po prvem odstavku 72. člena ZDSS-1, niti ne gre za molk organa po drugem odstavku istega člena. V tem primeru pa sojenje ni dopustno, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.
oprostitev plačila sodne takse - delni uspeh v postopku - sodna poravnava - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški sodnega postopka
Stranka, ki je bila sodne takse že oproščena, ne more ponovno predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila naložena v plačilo na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1. Namen tega člena, ki ureja razmerje med taksnim zavezancem in državo, je namreč prav v tem, da v primeru izboljšanega premoženjskega stanja stranke, ki je bila plačila sodnih taks oproščena, k stroškom sodnega postopka vsaj nekaj prispeva.
Znesek 200,00 EUR je bil tožniku dodeljen kot izredna denarna socialna pomoč za nakup tople obleke in obutve, tožnik pa tožencu ni predložil vseh potrebnih dokazil, da je izredno denarno socialno pomoč v celoti tudi porabil za namen, za katerega mu je bila dodeljena izredna denarna socialna pomoč, temveč je predložil dokazila le za znesek najemnine v višini 120,00 EUR in za nakup zimskih čevljev v višini 52,00 EUR oziroma skupaj za znesek 172,00 EUR. Zato je podan razlog, zaradi katerega glede na četrti odstavek 34. člena ZSVarPre tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00021049
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 92, 92/4. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - odmera enotne kazni - neupoštevanje olajševalnih okoliščin pri odmeri kazni - sprememba odločbe o kazenski sankciji - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka se odločba o kazni lahko spremeni samo v korist obsojenca. Sodišče izreče novo enotno kazen ob upoštevanju obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile ugotovljene pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Zastaranje kazenskega pregona se pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 14. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
OZ člen 251.. ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka - pogodbena kazen za zamudo
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - letni dopust - izraba letnega dopusta - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniki so s tem, ko so kljub temu, da so vedeli, da jim je tožena stranka načrtovano izrabo letnega dopusta odklonila in so kljub izrecnemu pozivu tožene stranke, da se spornega dne zglasijo na delo, v spornem obdobju neupravičeno izostali z dela, naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršili svoje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zlasti 34. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga spoštovanje delodajalčevih navodil. Zato je imela tožena stranka utemeljen razlog za izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnikom iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018465
ZDR člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca
Protipravnost toženčevega ravnanja je podana s tem, ker je dodeloval optične medije pri tožeči stranki za tuj račun brez plačila, kar je bil vzrok temu, da je tožeči stranki nastala škoda, ravnanje pa je lahko storil le namenoma. Zato je podana odškodninska odgovornost toženca na podlagi prvega odstavka 177. člena ZDR, ki določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, dolžan škodo povrniti.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPP člen 5, 7, 251, 252, 252/2, 253.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - načelo kontradiktornosti - izvedensko mnenje
V obravnavani zadevi je podana kršitev načela kontradiktornosti iz 5. člena ZPP v povezavi s kršitvijo 252. člena ZPP. ZPP v 251. členu določa, da je pred začetkom dokazovanja z izvedencem potrebno izvedencu naročiti, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse, kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Prav tako 253. člen ZPP izrecno določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju poda tudi pisno pred obravnavo, pri čemer mora izvedenec vselej obrazložiti svoje mnenje. Če je mogoče vroči sodišče strankam pisni izvid in nanj mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Ob navedenem drugi odstavek 252. člena ZPP tudi določa, da se na zahtevo izvedenca lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Ob navedenem mora sodišče upoštevati 5. člen ZPP, kar pomeni, da mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. V konkretnem primeru izvedenec ni dal nobene pobude za pojasnila, hkrati pa pobuda tudi ni bila dana sodišču, torej ne na način in pod pogoji iz 252. člena ZPP.
V skladu s 7. členom ZPP bi morala biti nasprotni stranki dana možnost, da se ji glede na strokovno zahtevnost listin določi tudi primeren rok, saj gre za zahtevna strokovna vprašanja, pri čemer gre za obsežno listinsko dokumentacijo, več kot 120 strani in v določenem obsegu za listine, ki predstavljajo načrte, za katere so potrebna specifična znanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016498
KZ-1 člen 70b, 70b/1, 70b/3. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 496, 496/1, 507, 507/1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - potek časa
Tretji odstavek 70.b člena KZ-1 določa, da sme obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati najdalj dve leti. V skladu s citirano zakonsko določbo in ustaljeno sodno prakso, se začetek tega trajanja šteje od začetka dejanskega izvrševanja tega varnostnega ukrepa.
ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 148/7, 149.. ZObr člen 96, 97, 97a, 97b.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.. MESL člen 4.
dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - vojak - javni uslužbenec - referenčno obdobje - denarno nadomestilo - ugovor zastaranja - kompenzacija
Že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnica za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristila kot proste ure, prejela 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, je zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožničino zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30-odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča, in ni neskladno z mednarodnimi akti.
neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, izgubi pravico do letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.