predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - obnovitveni razlog - protipravnost ravnanja - materialno procesno vodstvo - procesna skrbnost - sklep presenečenja
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb. Materialno procesno vodstvo je v postopku obnove omejeno in ni namenjeno ponovnemu razčiščevanju dejanskega stanja v celoti in iz vseh vidikov. Izdani sklep tudi ni „sklep presenečenja“. Sam zakon določa obseg preizkusa predloga za obnovo postopka. V tem oziru je relevantno le, ali je predložen dokaz/dejstvo nov(o), pri čemer se v okviru te postavke presoja tudi procesno skrbnost stranke v prejšnjem postopku, ter ali bi lahko pripeljal(o) do ugodnejše odločbe za predlagatelja.
Dejstva in dokazi, s katerimi se dokazuje pravilnost diagnoze, v konkretnem primeru ne morejo biti razlog za obnovo postopka. Razpravljanje, ali je pravilnost diagnoze pravno pomembno dejstvo za ugotavljanje protipravnosti ravnanja prvo toženca, bi pomenilo ponoven preizkus materialne pravilnosti sodbe, izdane v prvotnem postopku, kar ni dopusten obnovitveni razlog.
Stranka se ne more sklicevati na nov dokaz, če bi ob ustrezni skrbnosti lahko v prvotnem postopku predlagala izvedbo enakovrednega dokaza (izvedenec), pa ga zaradi neskrbnosti ni.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016583
ZGO-1 člen 35, 35/2, 49, 50, 50/1, 50/6, 50a, 50a/1, 51, 54. ZPNačrt člen 15, 15/3, 56, 56/4. OZ člen 49, 59, 59/4, 110, 488, 488/1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/3. ZCes-1 člen 18, 28, 28/1, 123, 123/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 2, 10 - 12. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vrba - Črnivec (Peračica) (2004) člen 43, 43/1, 43/2. ZUreP-1 člen 87, 89, 89/4.
prodajna pogodba za nepremičnino - plačilo kupnine - pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog za izločitev - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - nepristranskost izvedenca - projektna dokumentacija - bistvena sestavina pogodbe - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - predkupna pravica občine - pravne napake
Pritožbeno sodišče je že pritrdilo sodišču prve stopnje, da bi bilo tudi brez projektne dokumentacije PGD mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne.
Ni možno zaključiti, da je bil pogoj za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe glede možnosti izvedbe petega kraka obstoječega krožnega krožišča določen v breme tožene stranke, kot to razlaga pritožnica. Zato za presojo, ali bi bila izvedba petega kraka krožišča možna ali ne, ni odločilno, da projektne dokumentacije za pridobitev PGD tožena stranka ni predložila. Tudi ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zato nadaljevanje izvajanja Pogodbe blokirala.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predkupna pravica občine po ZUreP-1 določena v javnem interesu, da ZUreP-1 ne ščiti pravic posameznih subjektov, temveč predmet zavarovanja in interes občine, da pod enakimi pogoji kupi nepremičnine na svojem območju ter da sta zato pravni interes in hkrati tudi aktivna legitimacija drugih oseb, razen tistih, v korist katerih je predkupna pravica določena, izključena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se zato na kršitve teh določb ZUreP-1 tožena stranka ne more uspešno sklicevati in njenim trditvam o ničnosti Pogodbe ni moč slediti.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, ki trdi, da ni zanetila sporne situacije, saj je z zgoraj navedenimi pripombami, ki so najmanj neprimerne in nedvomno presegajo raven strokovne kritike izvedenskega mnenja, izvedenca izzvala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00017972
Zakon o evidentiranju nepremičnin člen 9. SPZ člen 77. ZTLR člen 20.
pridobitev lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - elaborat ureditve meje - delitev parcele - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - napaka v postopku evidentiranja - napaka pri prenosu podatkov - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - geodetska napaka - katastrski načrt geodetske uprave - geodetska izmera
Tožeča stranka zatrjuje pridobitev dela parcel tožene stranke na podlagi pogodbe, kjer je njena parcela opisana kot večja kot jo ima v naravi. Tožena stranka pa je dokazala, da je pred tem pridobila svojo parcelo v obsegu, kot je bila v naravi prenešena meja med novo nastalima parcelama po pred tem izdanem elaboratu o delitvi parcele. Dejstvo, da je v zemljiškem katastru drugačna izmera, kot je v naravi meja med obema parcelama, na lastninsko pravico tožeče stranke ne more vplivati.
ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 16, 16/1, 32.
stroški izterjave - uporaba zakona - gospodarski subjekt - stroški terenskega preverjanja - povračilo stroškov meritev in obdelave podatkov - stroški poslovanja kolektivne organizacije - dolžnost izvajanja nadzora - dolžnost obveščanja
Kolektivna organizacija mora del svojega prihodka iz dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
Med gospodarske subjekte se po ZPreZP-1 res štejejo tudi druge pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni trdila, da vtoževana terjatev izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti.
Dokazno breme, da mu je bila uporaba nepremičnine preprečena in to zaradi ravnanj toženke, je bilo na strani tožnika, kar je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo in zaključilo, da je tožnik svojemu dokaznemu bremenu zadostil in izkazal zatrjevana dejstva, toženki pa kaj drugega ni uspelo dokazati.
ZDZdr člen 73, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1, 79. ZNP člen 37.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - huda demenca - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. in 75. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo.
V primeru, kot je ta, je bistveno, da gre za hudo in resno ogrožanje osebe, ki izpolnjuje vse pogoje po določbah ZDZdr, kar za osebe na listah čakajočih ni mogoče avtomatično zaključiti. Zato tudi očitek, „da se preskakuje vrstni red“, ne more spremeniti izpodbijane odločitve.
Tudi ZZK-1 v 96. členu, ki ureja vpise (po 89. členu ZZK-1) na podlagi sklepov stečajnega sodišča, kot podlago za te predvideva le dva sklepa in sicer pravnomočni sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in pravnomočni sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom (prvi odstavek 96. člena ZZK-1).
Za situacijo, kot je obravnavana, ko je premoženje, ki ga v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ni bilo mogoče unovčiti, ostalo v lasti dolžnika, ZFPPIPP ne predvideva smiselne uporabe prvega, tretjega in četrtega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - denarna renta - mesečna renta - višina mesečne rente - dokazni standard - normalen tek stvari - tuja pomoč
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo. Pri tem ni pomembno, kdo škodo odpravlja ter toženi stranki ne more iti v korist, če tožnici pomaga zakonec in ne tretja oseba.
V sodni praksi je že izoblikovano stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda, da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo in bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano iz perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se glede nastanka škode in njene višine ne zahteva dokaznega standarda gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oz. mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. Že s takšno stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah
Pravilno je materialnopravno izhodišče prvega sodišča, da je pravdno sodišče na podlagi 14. člena ZPP, ko gre za identično dejansko stanje, vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016095
ZIZ člen 272. SPZ člen 99.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - preprečitev uporabe nepremičnine - škodljive imisije - negatorno varstvo - prepovedni zahtevek - prepoved vznemirjanja - omejitev prometa za tovorna vozila - vibracije zaradi tovornega prometa - hrup - statična stabilnost objekta - tresljaji in vibracije - nastanek težko nadomestljive škode - opravljanje poslovne dejavnosti - neposredna nevarnost - preprečitev uporabe sile - sosedi
Da naj bi bila zaradi poškodb na škarpi ogrožena tudi statika večstanovanjske hiše, je mogoče tudi v postopku zavarovanja dokazovati le s primernim dokazom. To je z ustreznim izvedencem, ki bi lahko na podlagi svojega strokovnega znanja podal mnenje o stopnji statične ogroženosti večstanovanjske hiše in njenih stanovalcev. Predložene fotografije izkazujejo, da je asfalt na določenih mestih popokan, te okoliščine pa niso dovolj za zaključek o statični ogroženosti škarpe oziroma večstanovanjske hiše.
Sodišče ne navaja, da naj bi bila dolžna tožnica sama ustaviti tovornjake in s tem izzvati nasilje, ki bi izkazovalo obstoj za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke. Ugotavlja le, da v kolikor tožnica vožnje tovornjakov ne bo poskušala ustaviti, potem tudi do nasilja ne bo prišlo.
odvzem poslovne sposobnosti - vrnitev poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravica do osebne svobode - pravica do zasebne lastnine - volilna pravica
Pritrditi gre pritožbi, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti lahko poseženo v predlagateljičino osebno svobodo, svobodo gibanja in pravico do zasebne lastnine, ker ne more razpolagati s svojimi prihranki. Lahko je poseženo tudi v njene pravice do zasebne lastnine in do zasebnosti in osebnostnih pravic glede na to, da je pod nadzorom medicinskega osebja v domu, ki skrbi za njeno telesno in duševno stanje. Vendar ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče v predlagateljičine pravice poseglo protipravno. Tožnici je bila poslovna sposobnost odvzeta ob izpolnjenih pogojih iz 44. člena ZNP, pogoji, da bi ji jo sodišče vrnilo (razen v manjšem delu), pa niso izpolnjeni.
Volilno pravico je mogoče odvzeti le, če je posamezniku odvzeta poslovna sposobnost v celoti.
tožba - vsebina tožbe - trditveno breme - pravna podlaga - nevezanost sodišča na pravno podlago - nesklepčnost tožbe - vrnitev zadeve v novo sojenje - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik, ampak mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
postopek prisilne likvidacije - imenovanje likvidacijskega upravitelja - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - začetek stečajnega postopka na predlog upravitelja - nagrada upravitelja - smiselna uporaba pravil - nagrada stečajnega upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - otvoritveno poročilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - pravica do nadomestila
V postopku prisilne likvidacije se glede vprašanja, kaj vključuje nagrada upravitelja, smiselno uporabljajo zakonske določbe o nagradi upravitelja v stečajnem postopku. Če bi likvidacijski upravitelj v postopku prisilne likvidacije opravil storitve prevzema prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter izdelal otvoritveno poročilo, bi bil upravičen tudi do nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.
Ker upravitelj ni predložil sodišču ne otvoritvenega ne končnega poročila, sam pa je trdil, da nobenega od teh poročil niti ni izdelal, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upravitelj le na podlagi trditev, da je z dnem imenovanja v postopku prisilne likvidacije prevzel posle dolžnika, za kar naj bi mu šla tudi nagrada, nima pravice zahtevati nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe in plačilo zneska 3.500,00 EUR iz naslova kondikcijskega zahtevka, v pritožbi pa plačilo navedenega zneska utemeljuje s pogodbeno podlago. S tem je spremenila dejansko (in pravno) podlago tožbenega zahtevka, torej istovetnost zahtevka, kar je v skladu z drugim odstavkom 184. člena ZPP objektivna sprememba tožbe, ki je dopustna le do konca glavne obravnave. Istovetnost tožbenega zahtevka je namreč opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom in sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe.
Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije (1996) člen 4, 4/4, 90, 131.
odpravnina - osnova - odpravnina ob upokojitvi - višina odpravnine
Pri 4. odstavku 4. člena Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS) gre le za omejitev osnove za določitev odpravnine (in drugih dohodkov), medtem ko je sama višina odpravnine ob upokojitvi omejena z določbo 131. člena KPPS.
Sodišče prve je zmotno uporabo materialnega prava, ker je kot osnovo za izračun odpravnine upoštevalo bruto znesek povprečne plače v RS. Toženka pravilno opozarja na 131. člen KPPS, ki v 1., 2., 3. in 5. odstavku povsod kot osnovo za izračun prejemka določa neto znesek povprečne plače, kar predstavlja dovoljeno izjemo po prvem odstavku 90. člena KPPS, kjer je določeno, da so vse osnove in izplačila plač v bruto zneskih, če ni v posameznem primeru drugače določeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015755
ZIZ člen 270. ZPP člen 274.
izpodbijanje neodplačnega pravnega dejanja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - več predlogov za izdajo začasne odredbe - nov predlog za izdajo začasne odredbe - dopolnitev predloga - primerno sredstvo zavarovanja - visečnost pravde (litispendenca) - spremenjene okoliščine - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe in predhodna odločitev o njegovi zavrnitvi (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe. Nov predlog z drugo vsebino, ali utemeljen s spremenjenimi okoliščinami, je dopusten. Tožnica je s ponovnim predlogom za izdajo začasne odredbe zahtevala drugačno (dopolnjeno) sredstvo zavarovanja.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - status upnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prijava izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - nepravnomočna sodba
Prodaje premoženja stečajnega dolžnika ni dovoljeno začeti do pravnomočnosti odločitve o zahtevku izločitvenega upnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016668
KZ-1 člen 90, 228, 228/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - graja dokazne ocene - obrazloženost sodbe - zastaranje kazenskega pregona - razlogi o krivdi - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - oškodovančev prevzem kazenskega pregona
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je oškodovanec kot tožilec v zakonskem roku prevzel kazenski pregon zoper obdolženega in je pri tem postopal skladno z določbami ZKP, zato ne more biti govora o prepovedi "ne bis in idem", niti v pravnem niti v dejanskem smislu, kot to zmotno meni obdolženi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00019402
ZZZDR člen 113, 113/2. ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/3.
spor iz razmerij med starši in otroki - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - otrokova korist - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - kriteriji za odločitev o stroških
Katero osnovno šolo naj obiskuje otrok, je vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, ne pa vprašanje otrokovega dnevnega življenja (drugi odstavek 113. člena ZZZDR). Razumljivo je, da je pri odločanju o tem, ali se dovoli prešolanje otroka, ena izmed odločilnih okoliščin tudi, komu od staršev je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Ob tem, da še ni pravnomočno razsojeno, komu od udeležencev bo njun otrok "dodeljen", izbrana šola pa je praviloma dolgoročno povezana s krajem otrokovega bivanja, bi bilo v tem trenutku preuranjeno presojati, da bi bilo prešolanje otroka na OŠ B. v njegovo največjo korist.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije (2009) člen 47.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Zgolj dejstvo, da je tožnik ob tem, ko mu je vodja odredila izdelavo vzorcev, rekel, da že ima dovolj dela, zdaj pa še vzorci in da je bil ob tem razburjen in je podajal pripombe v zvezi z odrejeno nalogo, še ne predstavlja neprimernega obnašanja do nadrejene delavke, ki bi imelo takšno težo in pomen, da bi ga bilo mogoče šteti za kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je delavca utemeljeno opozarjati s predhodnim opozorilom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.