CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016843
OZ člen 239, 243, 243/4, 1022, 1022/2. Zakon o varstvu potrošnikov člen 1. ZPP člen 66, 72, 244, 244/4, 255, 286, 286b. URS člen 25.
leasing pogodba - pogodba o finančnem leasingu - porok - solidarno poroštvo - poroštvena obveznost - zaveza kot porok in plačnik - zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - razlogi za izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - delegacija - predlog za delegacijo pristojnosti - grajanje procesnih kršitev - pooblastilo za zastopanje - pravica do pritožbe - pravica do posebne pritožbe - kršitev pravice do pritožbe - izvedenec avtomobilske stroke - cenilec - sklep procesnega vodstva - sklep o postavitvi izvedenca - postavitev drugega izvedenca - odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - kršitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - pogodba potrošniškega prava - dolžnost zmanjševanja škode - ugovor compensatio lucri cum damno - obseg odgovornosti poroka - odgovornost poroka za premoženjsko škodo iz kršitve leasing pogodbe
Toženec je solidarni porok pri leasing pogodbi med leasingodajalcem in leasingojemalcem, pri katerem je tudi bil direktor in edini družbenik. Taka pogodba ni pogodba potrošniškega prava.
Kljub stečaju porok odgovarja za ves znesek svoje obveznosti (drugi odstavek 1022. člena OZ). V primeru, da toženec kot porok o stečaju ne bi bil obveščen, lahko uveljavlja škodo. Vendar sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da toženec škode zaradi neprijave svoje terjatve v stečaj ne uveljavlja. Vsekakor pa je bil kot zakoniti zastopnik kreditojemalca in edini družbenik obveščen o stečaju svoje družbe.
Tožeča stranka ni obvestila leasingojemalca in poroka o ugotavljanju vrednosti vozila, ki ga je nato v skladu s pogodbo prodala. Zato ima tožena stranka ugovore slabe prodaje oziroma višje vrednosti vozila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00017972
Zakon o evidentiranju nepremičnin člen 9. SPZ člen 77. ZTLR člen 20.
pridobitev lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - elaborat ureditve meje - delitev parcele - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - napaka v postopku evidentiranja - napaka pri prenosu podatkov - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - geodetska napaka - katastrski načrt geodetske uprave - geodetska izmera
Tožeča stranka zatrjuje pridobitev dela parcel tožene stranke na podlagi pogodbe, kjer je njena parcela opisana kot večja kot jo ima v naravi. Tožena stranka pa je dokazala, da je pred tem pridobila svojo parcelo v obsegu, kot je bila v naravi prenešena meja med novo nastalima parcelama po pred tem izdanem elaboratu o delitvi parcele. Dejstvo, da je v zemljiškem katastru drugačna izmera, kot je v naravi meja med obema parcelama, na lastninsko pravico tožeče stranke ne more vplivati.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - vzdrževanje javne ceste - vzdrževalec ceste - zapora ceste - pasivna legitimacija - dokazna ocena
Ker tožnica ni uspela dokazati nastanka škodnega dogodka, niti odgovornosti tožene stranke za zaporo poplavljenih ulic, je odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
tuja stvar - izročitev stvari v posest - vrednost vozila - izguba vrednosti vozila - zmanjšanje premoženja - hramba avtomobila - tehnična brezhibnost vozila - deliktna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - obstoj protipravnosti - opustitev dolžne skrbnosti - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - zastaranje odškodninske terjatve
Zmotno je toženčevo stališče, da protipravno posedovanje vozil ne more predstavljati odškodninske odgovornosti. Zmanjšanje vrednosti, ki predstavlja vtoževano pravno upoštevno škodo, lahko namreč povzroči tudi (ob hkratnem poteku časa) protipravna opustitev izročitve tuje lastnine v posest, saj je (že) s tem lastniku onemogočeno vnovčenje njene vrednosti (ob tem pa tudi ustrezno vzdrževanje stvari za ohranjanje njene vrednosti).
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe in plačilo zneska 3.500,00 EUR iz naslova kondikcijskega zahtevka, v pritožbi pa plačilo navedenega zneska utemeljuje s pogodbeno podlago. S tem je spremenila dejansko (in pravno) podlago tožbenega zahtevka, torej istovetnost zahtevka, kar je v skladu z drugim odstavkom 184. člena ZPP objektivna sprememba tožbe, ki je dopustna le do konca glavne obravnave. Istovetnost tožbenega zahtevka je namreč opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom in sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe.
bančna garancija na prvi poziv - prepoved unovčenja bančne garancije - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zloraba pravic - ugovor aktivne legitimacije - zastopanje RS
Sodno varstvo naročitelja garancije pred unovčitvijo je utemeljeno le v primerih, ko gre že na prvi pogled za očitno zvijačno oziroma nepošteno ravnanje upravičenca. Morebitna napačna presoja vrste napake pri gradbi, ki je oziroma ni krita z bančno garancijo, sama po sebi ne more predstavljati fravduloznega ravnanja dolžnika.
pridobitev lastninske pravice - pravna podlaga zahtevka - priposestvovanje - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - namenska raba nepremičnine - vsebina pogodbe - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - dodelitev - namenska raba zemljišč
Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini. Zato ni prenašala pravice uporabe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015489
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 190, 190a, 193.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - odgovornost zavarovalnice - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije - povrnitev povzročene škode - renta - invalidnina - invalidska pokojnina - vrstni red poplačila - zapadlost terjatve - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovalna vsota - povrnitev škode - odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške - prispevki - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis
Če terjatev ZPIZ iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 18. člena ZOZP konkurira z dolgom tožene stranke do neposrednega oškodovanca v obliki rente, ki se bo izplačevala določen čas v bodočnosti, se šteje za zapadlo (najkasneje) od trenutka, ko so znani vsi elementi, ki omogočijo istovrsten preračun obveznosti tožene stranke do neposrednega oškodovanca iz naslova rente.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da mora zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri nista sodelovala preostala dediča, v celoti ali delno za darilo, izpodbiti toženka. Njena pravica je manj verjetna, saj preostala dediča, kljub določenim listinam v sodnem spisu, ki bi lahko kazale na vsaj delno odplačno pogodbo, ščiti zakonska domneva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015950
OZ člen 435. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8, 491.
prodajna pogodba - kupnina - pobotni ugovor v pravdi - predlog za preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - preložitev naroka zaradi možne sklenitve sodne poravnave - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - možnost sklenitve sodne poravnave - poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo - pravica do izjave stranke - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Če želi stranka doseči preložitev naroka mora storiti dvoje, in sicer sodišču poslati opravičilo ter za svoj izostanek predstaviti opravičljiv razlog. Preložitev naroka namreč ni obligatorna, pač pa predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi predlog za preložitev opirala na možnost sklenitve sodne poravnave, bi se tudi po mnenju pritožbenega sodišča toliko bolj za neutemeljeno izkazala preložitev poravnalnega naroka (in nadalje prvega naroka za glavno obravnavo), na katerem bi pravdni stranki tudi sicer imeli priložnost mirno urediti medsebojna razmerja in zaključiti spor. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da takšno postopanje tožene stranke ni predstavljalo opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije (1996) člen 4, 4/4, 90, 131.
odpravnina - osnova - odpravnina ob upokojitvi - višina odpravnine
Pri 4. odstavku 4. člena Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS) gre le za omejitev osnove za določitev odpravnine (in drugih dohodkov), medtem ko je sama višina odpravnine ob upokojitvi omejena z določbo 131. člena KPPS.
Sodišče prve je zmotno uporabo materialnega prava, ker je kot osnovo za izračun odpravnine upoštevalo bruto znesek povprečne plače v RS. Toženka pravilno opozarja na 131. člen KPPS, ki v 1., 2., 3. in 5. odstavku povsod kot osnovo za izračun prejemka določa neto znesek povprečne plače, kar predstavlja dovoljeno izjemo po prvem odstavku 90. člena KPPS, kjer je določeno, da so vse osnove in izplačila plač v bruto zneskih, če ni v posameznem primeru drugače določeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00019402
ZZZDR člen 113, 113/2. ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/3.
spor iz razmerij med starši in otroki - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - otrokova korist - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - kriteriji za odločitev o stroških
Katero osnovno šolo naj obiskuje otrok, je vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, ne pa vprašanje otrokovega dnevnega življenja (drugi odstavek 113. člena ZZZDR). Razumljivo je, da je pri odločanju o tem, ali se dovoli prešolanje otroka, ena izmed odločilnih okoliščin tudi, komu od staršev je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Ob tem, da še ni pravnomočno razsojeno, komu od udeležencev bo njun otrok "dodeljen", izbrana šola pa je praviloma dolgoročno povezana s krajem otrokovega bivanja, bi bilo v tem trenutku preuranjeno presojati, da bi bilo prešolanje otroka na OŠ B. v njegovo največjo korist.
Sodišče je pripombe tožene stranke ocenilo kot lastno razlago tožene stranke ob ogledu ugotovljenega stanja, ne pa kot strokovno kritiko in obrazložene pomisleke glede izvedenčevih ugotovitev, zato glede na njihovo naravo in vsebino izvedencu ni naložilo dopolnitve mnenja.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da bi moral tožnik pri sestopanju po nedvomno strmih stopnicah, ki so bile (zaposlenim) splošno znano občasno razmajane, stopati previdno in skrbno. Vendar mu višjega soprispevka kot 10 % po oceni pritožbenega sodišča ni moč pripisati.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - načini delitve solastne stvari - fizična delitev stvari - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - izvedensko mnenje - cenitev vrednosti nepremičnine
Ker sta izvedenski mnenji sodnih izvedencev gradbene in kmetijske stroke jasni, popolni in brez nasprotij ter pomanjkljivosti, je sodišče prve stopnje vrednost nepremičnin, ki so predmet razdružitve, utemeljeno ugotovilo na podlagi navedenih mnenj.
razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - preživnina za otroka - preživninska obveznost - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Okoliščina, da je tožnik plačeval mesečno preživnino v višini 100,00 EUR, ko je bil otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi, ni odločilna, glede na preživninske potrebe otroka in premoženjske zmožnosti pravdnih strank, kot so bile ugotovljene v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016041
ZZZDR člen 51, 58.
skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - dokazna ocena izpovedbe stranke - miselni pridržek - nesporna dejstva - neprerekana dejstva
Toženka je zatrjevala in izpovedala, da gre hišo šteti za skupno premoženje, saj je bila zgrajena, ko sta bili pravdni stranki v zakonski zvezi, a ji je tožnik jasno povedal, da ne pristaja, da bi bilo premoženje v BIH skupno premoženje. Tako sta se dogovorila, da njej pripade premoženje v Republiki Sloveniji, njemu pa premoženje v BIH. Ker tožnik takšnih navedb ni prerekal, je sodišče toženki utemeljeno verjelo, da je bil takšen dogovor sklenjen, zgolj okoliščina, da premoženje v BIH ni vsebovano v sporazumu o razdelitvi skupnega premoženja, do ničnosti le tega ne more pripeljati. Miselni pridržek tožnika pri sklepanju sporazuma ni vplival na njegovo veljavnost.
ZIZ člen 55, 55/1, 56, 56/1. OZ člen 312, 315, 315/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - ločeno obravnavanje ugovorov - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve v nov postopek - pogoji za pobot terjatev - izjava o pobotu - odločitev o stroških
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za skupno obravnavanje (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi in ugovora po izteku roka, temveč bi ta dva ugovora moralo presojati ločeno. Gre za dve različni pravni sredstvi, ki ju ima dolžnik na voljo za obrambo svojih pravic v izvršilnem postopku, in v katerih ne more uveljavljati vsebinsko enakih razlogov.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016095
ZIZ člen 272. SPZ člen 99.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - preprečitev uporabe nepremičnine - škodljive imisije - negatorno varstvo - prepovedni zahtevek - prepoved vznemirjanja - omejitev prometa za tovorna vozila - vibracije zaradi tovornega prometa - hrup - statična stabilnost objekta - tresljaji in vibracije - nastanek težko nadomestljive škode - opravljanje poslovne dejavnosti - neposredna nevarnost - preprečitev uporabe sile - sosedi
Da naj bi bila zaradi poškodb na škarpi ogrožena tudi statika večstanovanjske hiše, je mogoče tudi v postopku zavarovanja dokazovati le s primernim dokazom. To je z ustreznim izvedencem, ki bi lahko na podlagi svojega strokovnega znanja podal mnenje o stopnji statične ogroženosti večstanovanjske hiše in njenih stanovalcev. Predložene fotografije izkazujejo, da je asfalt na določenih mestih popokan, te okoliščine pa niso dovolj za zaključek o statični ogroženosti škarpe oziroma večstanovanjske hiše.
Sodišče ne navaja, da naj bi bila dolžna tožnica sama ustaviti tovornjake in s tem izzvati nasilje, ki bi izkazovalo obstoj za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke. Ugotavlja le, da v kolikor tožnica vožnje tovornjakov ne bo poskušala ustaviti, potem tudi do nasilja ne bo prišlo.
ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 16, 16/1, 32.
stroški izterjave - uporaba zakona - gospodarski subjekt - stroški terenskega preverjanja - povračilo stroškov meritev in obdelave podatkov - stroški poslovanja kolektivne organizacije - dolžnost izvajanja nadzora - dolžnost obveščanja
Kolektivna organizacija mora del svojega prihodka iz dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
Med gospodarske subjekte se po ZPreZP-1 res štejejo tudi druge pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni trdila, da vtoževana terjatev izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti.
ZFPPIPP člen 47, 48a, 57, 57/3, 97, 224, 245, 245/2, 373, 374, 383, 383/1. ZPP člen 80, 190. ZGD-1 člen 676, 679, 682.
podružnica tujega podjetja - družbenik stečajnega dolžnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nesorazmerni stroški - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - pravica do opravljanja dejavnosti - nastopanje podružnice v pravnem prometu - zastopniki tujega podjetja v podružnici
Pritožniki se jasno zavzemajo za neunovčitev nepremičnin do zaključka vseh sodnih postopkov, odločitev sodišča pa temelji na osnovnem izhodišču, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja, ker izkustveno dalj časa trajajoč postopek povzroči nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino razdelitvene mase, ki je na razpolago za poplačilo upnikov.
Presojo dokazanosti prenosa opravi upravitelj, za kar pa ne potrebuje soglasja drugih upnikov.
Rok 15 dni v pozivu edinemu ločitvenemu upniku, da poda izjavo o prevzemu premoženja, ni prekluziven rok.
Pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev premoženja, ki spada v stečajno maso, fizično osebo v osebnem stečaju zastopa na podlagi zakona upravitelj.
Po začetku stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo prenehajo družbenikom vsa upravičenja upravljanja družbe in premoženjske pravice, razen pravice do preostanka stečajne mase po poplačilu vseh upnikov stečajnega dolžnika. Te pravice ni treba prijaviti v stečajnem postopku. To pa pomeni, da družbenik niti iz naslova pravice do plačila preostanka stečajne mase nima položaja upnika stečajnega dolžnika in posledično tudi ne upravičenja opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku. Če pa je poleg tega še v osebnem stečaju, pomeni, da bi ga tudi pri uveljavljanju terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase lahko zastopal le stečajni upravitelj.