ZZad člen 34, 74. ZLNDL člen 1, 2, 2/1. Zakon o upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (1956) člen 1. ZVNDL člen 4.
ugotovitev lastninske pravice - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - splošno ljudsko premoženje - pravica uporabe - brezplačna pravica uporabe - prenos pravice uporabe - vpis v zemljiško knjigo - lastninjenje družbenega premoženja
Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini, zato ni prenašala pravice uporabe.
ZFPPIPP člen 47, 48a, 57, 57/3, 97, 224, 245, 245/2, 373, 374, 383, 383/1. ZPP člen 80, 190. ZGD-1 člen 676, 679, 682.
podružnica tujega podjetja - družbenik stečajnega dolžnika - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - nesorazmerni stroški - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - pravica do opravljanja dejavnosti - nastopanje podružnice v pravnem prometu - zastopniki tujega podjetja v podružnici
Pritožniki se jasno zavzemajo za neunovčitev nepremičnin do zaključka vseh sodnih postopkov, odločitev sodišča pa temelji na osnovnem izhodišču, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja, ker izkustveno dalj časa trajajoč postopek povzroči nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino razdelitvene mase, ki je na razpolago za poplačilo upnikov.
Presojo dokazanosti prenosa opravi upravitelj, za kar pa ne potrebuje soglasja drugih upnikov.
Rok 15 dni v pozivu edinemu ločitvenemu upniku, da poda izjavo o prevzemu premoženja, ni prekluziven rok.
Pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev premoženja, ki spada v stečajno maso, fizično osebo v osebnem stečaju zastopa na podlagi zakona upravitelj.
Po začetku stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo prenehajo družbenikom vsa upravičenja upravljanja družbe in premoženjske pravice, razen pravice do preostanka stečajne mase po poplačilu vseh upnikov stečajnega dolžnika. Te pravice ni treba prijaviti v stečajnem postopku. To pa pomeni, da družbenik niti iz naslova pravice do plačila preostanka stečajne mase nima položaja upnika stečajnega dolžnika in posledično tudi ne upravičenja opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku. Če pa je poleg tega še v osebnem stečaju, pomeni, da bi ga tudi pri uveljavljanju terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase lahko zastopal le stečajni upravitelj.
vročanje - klavzula pravnomočnosti - postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti - neuporaben hišni predalčnik - nezadostna skrbnost - pritožbena novota
Razlogi varstva pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko upravičijo razne oblike nadomestne vročitve in fikcije vročitve, pri tem pa mora biti upoštevana tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva in pravica do izjave stranke, ki se ji sodno pisanje vroča. Vendar pa je v danem primeru podana situacija, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi in mu je moč očitati nedobroverno in nevestno ravnanje.
dedni dogovor - veljavnost dednega dogovora - razpolaganje dediča z zapuščino - sklep o dedovanju - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - skupni namen pogodbenikov
Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, da pokojni toženki svojega deleža počitniškega stanovanja ni želel odsvojiti brezplačno in da je bil skupni namen pogodbenikov odplačna odtujitev polovice garsonjere toženki za 30.000 EUR. To navsezadnje potrjuje tudi plačilo tožene stranke, ki je s plačilom zneska 10.000 EUR dogovor delno realizirala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016843
OZ člen 239, 243, 243/4, 1022, 1022/2. Zakon o varstvu potrošnikov člen 1. ZPP člen 66, 72, 244, 244/4, 255, 286, 286b. URS člen 25.
leasing pogodba - pogodba o finančnem leasingu - porok - solidarno poroštvo - poroštvena obveznost - zaveza kot porok in plačnik - zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - razlogi za izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - delegacija - predlog za delegacijo pristojnosti - grajanje procesnih kršitev - pooblastilo za zastopanje - pravica do pritožbe - pravica do posebne pritožbe - kršitev pravice do pritožbe - izvedenec avtomobilske stroke - cenilec - sklep procesnega vodstva - sklep o postavitvi izvedenca - postavitev drugega izvedenca - odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - kršitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - pogodba potrošniškega prava - dolžnost zmanjševanja škode - ugovor compensatio lucri cum damno - obseg odgovornosti poroka - odgovornost poroka za premoženjsko škodo iz kršitve leasing pogodbe
Toženec je solidarni porok pri leasing pogodbi med leasingodajalcem in leasingojemalcem, pri katerem je tudi bil direktor in edini družbenik. Taka pogodba ni pogodba potrošniškega prava.
Kljub stečaju porok odgovarja za ves znesek svoje obveznosti (drugi odstavek 1022. člena OZ). V primeru, da toženec kot porok o stečaju ne bi bil obveščen, lahko uveljavlja škodo. Vendar sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da toženec škode zaradi neprijave svoje terjatve v stečaj ne uveljavlja. Vsekakor pa je bil kot zakoniti zastopnik kreditojemalca in edini družbenik obveščen o stečaju svoje družbe.
Tožeča stranka ni obvestila leasingojemalca in poroka o ugotavljanju vrednosti vozila, ki ga je nato v skladu s pogodbo prodala. Zato ima tožena stranka ugovore slabe prodaje oziroma višje vrednosti vozila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00019413
ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZIZ člen 238, 238/1. ZPP člen 285. ZFPPIPP člen 253.
odpoved pravici do pritožbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - evidentiranje sprememb v katastru stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezni del stavbe - vpisi v zemljiško knjigo - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv k dopolnitvi - profesionalna skrbnost odvetnika - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
V primerih, ko posameznik uveljavlja lastninsko pravico na delu posameznega dela stavbe, je potrebno, da sodni izvedenec že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb. To velja tako za sodbo, s katero je ugotovljena lastninska pravica, kot tudi za sodbi, s katerima je ugotovljena izločitvena pravica ali je toženi stranki naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Za vse te sodbe namreč velja, da so neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po prvem odstavku 40. člena ZZK-1.
Načelo materialnega procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca. Pritožnica pa prezre nadaljnje stališče sodne prakse, da je ta okoliščina merilo sodnikovega dolžnega ravnanja, torej kako podrobna navodila mora dati stranki v okviru materialnega procesnega vodstva. Od kvalificiranega pooblaščenca se pričakuje poznavanje prava in večja skrbnost pri seznanitvi s sodno prakso, oblikovanju tožbenega predloga in dokazni pobudi. Poziv sodišča prve stopnje je bil izrecen in dovolj konkreten, da je pravni strokovnjak ob ustrezni skrbnosti iz njega lahko razbral, v čem je pomanjkljivost tožbenega predloga. Če iz kakršnegakoli razloga tožničina pooblaščenka poziva ni razumela, pa je zahtevana profesionalna skrbnost terjala, da na to okoliščino sodišče pravočasno opozori.
ZIZ člen 55, 55/1, 56, 56/1. OZ člen 312, 315, 315/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - ločeno obravnavanje ugovorov - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve v nov postopek - pogoji za pobot terjatev - izjava o pobotu - odločitev o stroških
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za skupno obravnavanje (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi in ugovora po izteku roka, temveč bi ta dva ugovora moralo presojati ločeno. Gre za dve različni pravni sredstvi, ki ju ima dolžnik na voljo za obrambo svojih pravic v izvršilnem postopku, in v katerih ne more uveljavljati vsebinsko enakih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016041
ZZZDR člen 51, 58.
skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - dokazna ocena izpovedbe stranke - miselni pridržek - nesporna dejstva - neprerekana dejstva
Toženka je zatrjevala in izpovedala, da gre hišo šteti za skupno premoženje, saj je bila zgrajena, ko sta bili pravdni stranki v zakonski zvezi, a ji je tožnik jasno povedal, da ne pristaja, da bi bilo premoženje v BIH skupno premoženje. Tako sta se dogovorila, da njej pripade premoženje v Republiki Sloveniji, njemu pa premoženje v BIH. Ker tožnik takšnih navedb ni prerekal, je sodišče toženki utemeljeno verjelo, da je bil takšen dogovor sklenjen, zgolj okoliščina, da premoženje v BIH ni vsebovano v sporazumu o razdelitvi skupnega premoženja, do ničnosti le tega ne more pripeljati. Miselni pridržek tožnika pri sklepanju sporazuma ni vplival na njegovo veljavnost.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje
Presoja, ali je nekdo lastninsko pravico na nepremičnini pridobil s priposestvovanjem, pride v poštev (na vrsto) šele, če (ko) se ugotovi, da je ni pridobil na podlagi določb ZLNDL.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00015680
ZPotK člen 7. OZ člen 377, 377/1.
potrošniški kredit - kreditna pogodba - ničnost pogodbe - vsebina kreditne pogodbe - seznanitev s pogoji - oderuška pogodba - elementi oderuške pogodbe - subjektivni element oderuštva
Tožnik je bil kot potrošnik pred sklenitvijo kreditne pogodbe seznanjen z vsemi pogoji kreditne pogodbe, kot to določa ZPotK. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tezo tožnika, da se ni seznanil z vsebino kreditne pogodbe. Kreditna pogodba je bila tudi sklenjena z vsebino, kot jo (je) določa(l) 7. člen ZPotK.
Če se stranka spremembi tožbe ne upira, ali če gre za privilegirano spremembo tožbe (186. člen ZPP), sodišče predloga za spremembo tožbe ne more zavrniti, temveč mora spremembo dopustiti.
Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Ker so dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna, se lahko vsako sporno dejstvo dokazuje s katerimkoli dokazilom (torej ne le z listinskimi, temveč tudi drugimi primernimi dokazili).
Indici imajo vlogo posrednih dokazov, ki kažejo na odločilna dejstva z logičnim sklepanjem. Sodišče pri tem sklepa iz znanih na neznana dejstva, ko na podlagi indicev, z uporabo izkušenj ter pravil logičnega sklepanja, sklepa na odločilna dejstva.Takšno sklepanje pa seveda ne sme biti samovoljno in arbitrarno, sodišče mora obrazložiti, kako na podlagi posrednih dejstev sklepa na naslednja posredna dejstva, in kako pride do zaključka o obstoju relevantnih dejstev. Zato ni dovolj, da sodba temelji na sodniškem prepričanju in intuiciji, pač pa mora v takšnem primeru, kot je obravnavani, temeljiti na sklenjenem krogu indicev, ki utemeljujejo sprejeto odločitev na ravni gotovosti oziroma vsaj visoke verjetnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016085
OZ člen 131, 179. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5, 5, 5/3.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - poškodba prstov leve roke - višina denarne odškodnine - duševne bolečine - brazgotine - pojem skaženosti kot pravni standard - skaženost - potni stroški v času zdravljenja - stroški prevozov na zdravljenje - kilometrina - stroški za službeno potovanje - amortizacija za vozila, za katera ni izkazana uporaba za službene namene - dejanska škoda
Dve nežni, ravni in tanki brazgotini v nivoju kože na zapestju, ki ne vzbujata negativnih odzivov okolice in sta opazni le pozornemu opazovalcu na komunikacijski razdalji, ne dosegata pravnega standarda skaženosti. To velja tudi ob upoštevanju dejstva, da brazgotini lahko izstopata v poletnem času, ko je koža porjavela. Rahlo odstopanje v barvi kože pri odraslem moškem v poznih srednjih letih namreč ne predstavlja objektivno moteče estetske motnje, četudi vzbuja določeno pozornost okolice.
Pri uporabi vozila zaradi prevozov na zdravniške preglede je primerno povračilo v višini zneska neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja, ki znaša 0,18 EUR/km. Ta znesek po eni strani preprečuje prikrajšanje tožnika, ki ni le v porabi goriva, temveč tudi v obrabi vozila, po drugi strani pa preprečuje njegovo neupravičeno obogatitev.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00016397
ZZK-1 člen 115. SPZ člen 107, 107/1, 266, 266/1.
sprememba vpisa v zemljiško knjigo - nedokončana etažna lastnina - predlog za vpis dokončanja etažne lastnine - sodna delitev stvari
Gre za nedokončano etažno lastnino. Predlagatelja zato na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016 ne moreta doseči „delne“ poočitve zgolj posameznih sprememb identifikacijskih podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi in obenem predlagane vknjižbe njune lastninske pravice pri dveh posameznih delih. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da bi predlagatelja vpise glede svoje nepremičnine, za kakršne se zavzemata, lahko dosegla v zemljiškoknjižnem postopku za dokončanje etažne lastnine na celotni stavbi.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah
Pravilno je materialnopravno izhodišče prvega sodišča, da je pravdno sodišče na podlagi 14. člena ZPP, ko gre za identično dejansko stanje, vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Omejitve in zahteve, ki jih določa ZGO-1, so torej naslovljene izključno na investitorje, ki nameravajo kot investitor postaviti določen objekt in ne na dobavitelje gradbenega materiala oziroma izvajalce gradnje. Zato bi se v obravnavanem primeru tožena stranka morala sama pozanimati, ali za postavitev rastlinjaka na svojem zemljišču potrebuje ustrezna upravna dovoljenja in te dolžnosti ne more prevaliti na tožečo stranko.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - obnovitveni razlog - protipravnost ravnanja - materialno procesno vodstvo - procesna skrbnost - sklep presenečenja
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb. Materialno procesno vodstvo je v postopku obnove omejeno in ni namenjeno ponovnemu razčiščevanju dejanskega stanja v celoti in iz vseh vidikov. Izdani sklep tudi ni „sklep presenečenja“. Sam zakon določa obseg preizkusa predloga za obnovo postopka. V tem oziru je relevantno le, ali je predložen dokaz/dejstvo nov(o), pri čemer se v okviru te postavke presoja tudi procesno skrbnost stranke v prejšnjem postopku, ter ali bi lahko pripeljal(o) do ugodnejše odločbe za predlagatelja.
Dejstva in dokazi, s katerimi se dokazuje pravilnost diagnoze, v konkretnem primeru ne morejo biti razlog za obnovo postopka. Razpravljanje, ali je pravilnost diagnoze pravno pomembno dejstvo za ugotavljanje protipravnosti ravnanja prvo toženca, bi pomenilo ponoven preizkus materialne pravilnosti sodbe, izdane v prvotnem postopku, kar ni dopusten obnovitveni razlog.
Stranka se ne more sklicevati na nov dokaz, če bi ob ustrezni skrbnosti lahko v prvotnem postopku predlagala izvedbo enakovrednega dokaza (izvedenec), pa ga zaradi neskrbnosti ni.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016583
ZGO-1 člen 35, 35/2, 49, 50, 50/1, 50/6, 50a, 50a/1, 51, 54. ZPNačrt člen 15, 15/3, 56, 56/4. OZ člen 49, 59, 59/4, 110, 488, 488/1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/3. ZCes-1 člen 18, 28, 28/1, 123, 123/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 2, 10 - 12. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vrba - Črnivec (Peračica) (2004) člen 43, 43/1, 43/2. ZUreP-1 člen 87, 89, 89/4.
prodajna pogodba za nepremičnino - plačilo kupnine - pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog za izločitev - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - nepristranskost izvedenca - projektna dokumentacija - bistvena sestavina pogodbe - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - predkupna pravica občine - pravne napake
Pritožbeno sodišče je že pritrdilo sodišču prve stopnje, da bi bilo tudi brez projektne dokumentacije PGD mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne.
Ni možno zaključiti, da je bil pogoj za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe glede možnosti izvedbe petega kraka obstoječega krožnega krožišča določen v breme tožene stranke, kot to razlaga pritožnica. Zato za presojo, ali bi bila izvedba petega kraka krožišča možna ali ne, ni odločilno, da projektne dokumentacije za pridobitev PGD tožena stranka ni predložila. Tudi ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zato nadaljevanje izvajanja Pogodbe blokirala.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predkupna pravica občine po ZUreP-1 določena v javnem interesu, da ZUreP-1 ne ščiti pravic posameznih subjektov, temveč predmet zavarovanja in interes občine, da pod enakimi pogoji kupi nepremičnine na svojem območju ter da sta zato pravni interes in hkrati tudi aktivna legitimacija drugih oseb, razen tistih, v korist katerih je predkupna pravica določena, izključena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se zato na kršitve teh določb ZUreP-1 tožena stranka ne more uspešno sklicevati in njenim trditvam o ničnosti Pogodbe ni moč slediti.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, ki trdi, da ni zanetila sporne situacije, saj je z zgoraj navedenimi pripombami, ki so najmanj neprimerne in nedvomno presegajo raven strokovne kritike izvedenskega mnenja, izvedenca izzvala.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku
Zmotno je stališče, da bi sodišče moralo upoštevati dejstvo, da je zaenkrat amortizacijski postopek pravnomočno končan in da zato razlog za prekinitev postopka ni podan. V teku je namreč prav postopek v zvezi z ugotovitvijo, ali je sklep o amortizaciji obveznic pravnomočen ali ni. Zato prvostopenjsko sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker naj bi ne upoštevalo pravnomočne odločbe Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 21. 12. 2016.
O podrejeno uveljavljenem tožbenem zahtevku sodišče odloča šele, ko presodi, da primarno uveljavljani tožbeni zahtevek ni utemeljen. Ker je postopek še vedno v fazi odločanja o primarno uveljavljanem tožbenem zahtevku, vprašanje vpliva podrejenega zahtevka na odločitev o prekinitvi postopka sploh ni relevantno.
Če bi tožnik odpeljal toženko na izlete in na počitnikovanje, bi strošek izletov in preživljanja počitnic odpadel, ker ne bi bil več del preživninskih potreb toženke. Enako velja za stroške goriva in za vzdrževanje vozila. Tudi ti mesečni stroški bi odpadli, če bi toženec izvajal prevoze, ker pa s toženko nima stikov, mora navedeni del stroškov kriti v okviru preživninske obveznosti.
športna dejavnost - cestna dirka - prometna nesreča - trk vozila - poškodba gledalca na športni prireditvi - premoženjska in nepremoženjska škoda - predrzna vožnja v cestnem prometu - nevarna vožnja v cestnem prometu - organizacija dirke - deliktna odškodninska odgovornost - skrbnost organizatorja prireditve - skrbnost države - cestna ograja - opustitev dolžne skrbnosti - neustrezna zaščitna ograja - upravljanje in vzdrževanje javnih cest - nevarna dejavnost - nevarna stvar - avtomobil kot nevarna stvar - razpravno načelo - nove trditve in novi dokazi - nova dejstva in novi dokazi v ponovljenem postopku - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Cesta ni bila več v funkciji državne ceste, za katero bi odgovarjala toženka, temveč je pridobila lastnost dirkališča, za katerega odgovarja organizator prireditve, zaradi česar toženka že iz tega razloga ne more biti odgovorna. Javna cesta namreč služi javnemu prometu za katerega veljajo drugačna pravila (npr. predpisi o hitrosti, smer vožnje), kot pa veljajo pravila na dirkališču.
Navedbe o nepravilni namestitvi varovalne ograje, kot samostojne podlage za ugotavljanje odgovornosti toženke, v postopku ni predvidelo niti prvostopenjsko niti višje sodišče, temveč je šele Vrhovno sodišče RS opozorilo, da je potrebno zatrjevanje tožnikov glede neustrezne postavitve ograje obravnavati kot samostojen očitek v smeri ugotavljanja odgovornosti toženke, zato je sodišče pravilno dalo toženki možnost, da se nanje odzove še po prvem naroku.