ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3.. ZDR-1 člen 54, 56, 118.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
O projektu in posledično o projektnem delu je mogoče govoriti, če je rezultat projekta nekaj novega - produkt ali storitev, če so viri projekta posebej predvideni in omejeni ter povezani s tveganjem in če ima projekt tudi predviden svoj zaključek. Različne potrebe po delu javnih uslužbencev v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, s katerimi je tožena stranka utemeljevala sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, nikakor niso mogle predstavljati samostojnega projekta v smislu navedenih elementov splošne opredelitve projekta in projektnega dela.
Tožnica v času sklenjenih pogodb o zaposlitvi ni delala na nobenem posebej organiziranem projektu, katerega zaključek bi bil izrecno predviden. Navedeno pomeni, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi določb 56. člena ZDR-1 in tretjega odstavka 68. člena ZJU prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pri odločanju o sodnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja oziroma želja po nadaljevanju, temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi. Ta se lahko kaže tudi v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem, zaradi katerega bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja znatno oteženo.
najemna pogodba - najemna pogodba po ZPSPP - odpoved najemne pogodbe - pisna odpoved pogodbe - odpovedni razlog - trditveno in dokazno breme
VS RS je obrazložilo, da določba o sodni odpovedi najemne pogodbe ni prisilna, če odpoveduje najemno pogodbo najemnik. To svojo odločbo je utemeljilo s tem, da ima oblikovalni učinek že najemnikova odpoved najemne pogodbe, ki jo sodišče zgolj vroči. Zato ni nedopustno, če se stranki dogovorita za pisno (in nesodno) odpoved, saj ima oblikovalni učinek že vročitev odpovedne izjave. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je to tudi sicer razumljivo: najemnika prizadene odpoved najetih prostorov praviloma precej bolj kot najemodajalca, saj mora praviloma izprazniti prostore. S tem povezano delo in stroški obremenjujejo le najemnika. Najemodajalec je v lažjem položaju, saj odpoved zanj ni povezana s podobnimi nevšečnostmi. Najemnika ZPSPP zato varuje precej bolj kot najemodajalca. Če pa najemodajalec meni, da varstva ne rabi, in da zadošča pisna odpoved, potem se varstvu lahko odpove.
Pravico do odpovedi si je tožena stranka izgovorila v 4. členu Aneksa 1. Odpoved je podala dne 22. 5. 2015. Odpoved ni bila veljavna, ker druga toženka ni niti dovolj natančno trdila, niti dokazala, da so se njene ekonomske razmere izredno poslabšale.
ZDR-1 člen 37, 38, 39, 39/1, 84, 84/2.. ZPP člen 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved - pravila o dokaznem bremenu - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb postopka
Po drugem odstavku 84. člena ZDR-1 je (materialno) dokazno breme v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca res na slednjem, vendar pa to ne pomeni, da v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu. Razlika med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da se materialno dokazno breme ne spreminja, medtem ko procesno med postopkom prehaja z ene stranke na drugo. Dolžnost sodišča je, da ga pravilno razporedi. Po 212. členu ZPP mora namreč vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00017571
ZPP člen 208, 208/2. Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 60, 60/3, 91, 91/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 19, 19/1.
prekinitev postopka - model - ničnost modela - Sodišče Evropske unije (SEU) - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - odločanje o pritožbi - nadaljevanje prekinjenega postopka
Postopek pred Evropskim sodiščem v smislu člena 60 tretjega odstavka Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelu ni končan, dokler ni odločeno o pritožbi.
Tožnik je sicer izpolnil pogoje za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine že v letu 2015, ker je tedaj dopolnil zahtevano znižano starost iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, določeno za leto 2015. Pogoj pokojninske dobe 40 let pa je dopolnil z upoštevanjem dodane dobe, zaradi česar glede na izrecno določbo osmega odstavka 202. člena ZPIZ-2B, ni mogoče upoštevati ugodnejšega vrednotenja že od 18. 11. 2015 dalje. Tožnik je 40 let pokojninske dobe brez dokupa dopolnil šele 30. 4. 2016, zaradi česar je do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe glede na osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2 upravičen od 1. 5. 2016 do 29. 12. 2016.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - pripojitev - pravni naslednik - upoštevanje delovne dobe
Pri upoštevanju obdobja za izračun odpravnine je treba upoštevati celotno delovno dobo pri delodajalcu, ki v predmetnem primeru pomeni seštevek delovne dobe pri toženi stranki oziroma njenem pravnem predniku in pri k njej pripojeni drugi družbi, v kateri je bila tožnica do pripojitve zaposlena.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da ima dokončni obračun v skladu z ustaljeno sodno prakso naravo izvensodne poravnave.
Terjatev tožeče stranke (podizvajalec) do tožene stranke (naročnik) je odvisna od njene terjatve do izvajalca. Če se njena terjatev do izvajalca zaradi pobota zniža se posledično zniža tudi njena terjatev do tožene stranke (naročnika), kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in upoštevalo. Naročnik v skladu z določilom 631. člena OZ ne more podizvajalcu dolgovati več, kot podizvajalcu dolguje izvajalec. Tožena stranka pa je dolžna izvajalcu za dela, ki jih je opravil podizvajalec (ne glede na vrednost, ki jo je podizvajalec zaračunal izvajalcu), plačati le toliko, kot je za ta dela izvajalec predvidel v ponudbenem predračunu.
Toženec je zoper odločitev sodišča prve stopnje - zamudno sodbo - vložil pritožbo. Ker ob vložitvi pritožbe sodne takse ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve naloga takso plača. Tožnik sodne takse ni plačal niti do izteka roka, ki mu ga je določilo sodišče v nalogu. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato je skladno z določbo 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
ZUTD člen 11, 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 20/1.
Ker se tožnica na vabilo ni odzvala, oziroma se razgovora ni udeležila, niti ni svojega izostanka opravičila in tudi ni opravičljivih razlogov Zavodu RS za zaposlovanje sporočila v roku 8 dni po prenehanju razlogov in enako dokazov ni predložila na zahtevo zavoda, jo je toženec utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
ustavitev izplačevanja - nadomestilo za invalidnost
Ker se je lahko tožnici delno nadomestilo izplačevalo za čas, ko je bila prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in je izpolnjevala obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela, je pri izplačanem znesku za mesec junij 2017 glede na to, da se je 1. 6. 2017 v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zaposlila prišlo do preplačila. Zaradi obstoja dejanskega stanu iz 194. člena ZPIZ-2 je prejeti znese dolžna vrniti toženi stranki.
razveljavitev sodbe - sklep sodišča druge stopnje - gradnja na tujem
Glede na vse obrazloženo je sodba sodišča prve stopnje preuranjena, obremenjena pa je tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v posledici zmotno uporabljenega materialnega prava ne more samo dopolnjevati dokaznega postopka z izvajanjem dokazov in ugotavljanjem še potrebnih pravno odločilnih dejstev ter tudi da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo povzročilo hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017983
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 167, 174.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - poklicna bolezen - invalid - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - vzrok invalidnosti - socialni spor - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - teorija jajčne lupine - vzročna zveza - mesečna renta - svinec - kronična zastrupitev s svincem
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožničina delovna zmožnost v poglavitni meri zmanjšana zaradi poklicne bolezni zastrupitve s svincem in drugih bolezni, povezanih z delom, zaradi česar tožnici ni bilo mogoče zagotoviti dela na drugem ustreznem delovnem mestu in je brez zaposlitve ter ji posledično nastaja materialno prikrajšanje. Pravilno je sklenilo, da je tožničino poslabšanje zdravja, za katerega je v poglavitnem delu odgovorna tožena stranka, v vzročni zvezi z izgubo zaposlitve in posledično nastalo premoženjsko škodo zaradi izgube rednega mesečnega dohodka.
Ker s strani socialnega sodišča ugotovljena odstotkovna porazdelitev posameznih vzrokov za nastanek tožničine invalidnosti služi le priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ni mogoče teh ugotovitev enostavno preslikati v deljeno vzročnost v smislu delne razbremenitve tožene stranke za nastanek premoženjske škode tožnici, ker naj ne bi bila podana vzročna zveza med njenim ravnanjem oziroma opustitvami ter nastankom premoženjske škode tožnici. Pri odločitvi o odgovornosti za tožnici nastalo premoženjsko škodo je treba ustrezno in skladno z novejšimi teorijami o vzročni zvezi presoditi obstoj vzročne zveze med storitvami in opustitvami tožene stranke oziroma nevarno dejavnostjo, v okviru katere je prišlo do tožničine zastrupitve s svincem oziroma razvoja poklicne bolezni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015941
KZ-1 člen 86, 86/9.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - presoja vseh okoliščin
Ker je glede na veljavno zakonsko ureditev jasno, da alternativne izvršitve kazni ni mogoče vnaprej izključiti niti pri povratnikih, temveč je za sprejem pravilne odločitve potrebno oceniti vsa dejstva in okoliščine, kot jih za predlog obsojenega določa deveti odstavek 86. člena KZ-1, bo sodišče prve stopnje na tej zakonski podlagi in usmeritvah višjega sodišča opravilo dodatno preverjanje in oceno relevantnih okoliščin, povezanih z osebnostjo obsojenca in v zadevi ponovno odločilo.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči kot izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev. Gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, torej organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta bili prva pripravljalna vloga in druga pripravljalna vloga tožnika za postopek potrebni, saj gre za pripravljalna spisa, ki sta bila obsežna, v katerih se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalnih vlog ne vpliva. Tožnik je v navedenih pripravljalnih spisih predlagal tudi dokaze.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - določitev stikov med staršem in otrokom - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - neformalni razgovor otroka s sodnikom - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki z vsebino neformalnega razgovora, ki ga je opravilo z dečkom, ni seznanilo strank v postopku, pač pa ga je spremenilo v absolutno zaupnost, se v konkretnem primeru izkaže kot ravnanje, ki je skladno s koristjo otroka. Na tak način je sodišče zaščitilo otroka pred posledicami, do katerih bi lahko prišlo in katerih se deček očitno zelo boji. Sodišče svoje odločitve na ta dokaz niti ni oprlo, pač pa odločitev temelji na ostalih izvedenih dokazih. Očitana kršitev pravice do izjave in sodelovanja v postopku tako ni podana.
Tožena stranka je vložila 19. 6. 2018 pripravljalno vlogo, v kateri je natančno pojasnila, kako je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je 6. 7. 2018 po preučitvi pripravljalne vloge podal umik tožbe, torej po oceni pritožbenega sodišča pravočasno v smislu določil 158. člena ZPP. Pritožbeno sodišče izrecno poudarja, da iz predložene plačilne liste za mesec november 2017 izhajajo štiri postavke, tako da tožnik takrat nedvomno ni mogel vedeti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo pravno podlago (prvi odstavek 154. člena ZPP), ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, pa mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (prvi odstavek 158. člena ZPP).
Zapadlost je dospelost. Dospelost pomeni, da ima upnik pravico dolžnika terjati ob določenem času in da je dolžnik že takrat dolžan plačati. Terjatev torej zapade (dospe), ko nastopi trenutek, od katerega ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa je dolžan obveznost izpolniti. Za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj se zahteva zgolj zapadlost (dospelost) terjatve. Ne zahteva se pridobitev pravnomočne sodbe.