Prva in druga alineja tretjega odstavka 97. člena jasno določata, koliko dni dodatnega dopusta se delavcu odmeri iz teh naslovov. Čeprav ima tožnica najmanj 60 % telesno okvaro, vendar ni hkrati tudi invalid II. kategorije, zato ni upravičena do dodatnih treh dni dopusta po 1. alineji, prav tako ni upravičena do dopusta za vsak primer posebej, in sicer kot invalid II. kategorije in posebej za delavca s 60 % telesno okvaro.
ZDR-1 člen 37, 38, 39, 39/1, 84, 84/2.. ZPP člen 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved - pravila o dokaznem bremenu - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb postopka
Po drugem odstavku 84. člena ZDR-1 je (materialno) dokazno breme v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca res na slednjem, vendar pa to ne pomeni, da v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu. Razlika med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da se materialno dokazno breme ne spreminja, medtem ko procesno med postopkom prehaja z ene stranke na drugo. Dolžnost sodišča je, da ga pravilno razporedi. Po 212. členu ZPP mora namreč vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
Toženec je zoper odločitev sodišča prve stopnje - zamudno sodbo - vložil pritožbo. Ker ob vložitvi pritožbe sodne takse ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve naloga takso plača. Tožnik sodne takse ni plačal niti do izteka roka, ki mu ga je določilo sodišče v nalogu. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato je skladno z določbo 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vrnitev zadeve v novo sojenje
Dejansko stanje obravnavane zadeve ni bilo razjasnjeno do te mere, da bi odpadli pomisleki o pravilnosti zaključkov prvostopnega sodišča. Navedeno pa vsekakor terja ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo bolj skrbno, temeljito in poglobljeno oceno od te, ki jo ima izpodbijana sodba.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017983
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 167, 174.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - poklicna bolezen - invalid - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - vzrok invalidnosti - socialni spor - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - teorija jajčne lupine - vzročna zveza - mesečna renta - svinec - kronična zastrupitev s svincem
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožničina delovna zmožnost v poglavitni meri zmanjšana zaradi poklicne bolezni zastrupitve s svincem in drugih bolezni, povezanih z delom, zaradi česar tožnici ni bilo mogoče zagotoviti dela na drugem ustreznem delovnem mestu in je brez zaposlitve ter ji posledično nastaja materialno prikrajšanje. Pravilno je sklenilo, da je tožničino poslabšanje zdravja, za katerega je v poglavitnem delu odgovorna tožena stranka, v vzročni zvezi z izgubo zaposlitve in posledično nastalo premoženjsko škodo zaradi izgube rednega mesečnega dohodka.
Ker s strani socialnega sodišča ugotovljena odstotkovna porazdelitev posameznih vzrokov za nastanek tožničine invalidnosti služi le priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ni mogoče teh ugotovitev enostavno preslikati v deljeno vzročnost v smislu delne razbremenitve tožene stranke za nastanek premoženjske škode tožnici, ker naj ne bi bila podana vzročna zveza med njenim ravnanjem oziroma opustitvami ter nastankom premoženjske škode tožnici. Pri odločitvi o odgovornosti za tožnici nastalo premoženjsko škodo je treba ustrezno in skladno z novejšimi teorijami o vzročni zvezi presoditi obstoj vzročne zveze med storitvami in opustitvami tožene stranke oziroma nevarno dejavnostjo, v okviru katere je prišlo do tožničine zastrupitve s svincem oziroma razvoja poklicne bolezni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - poslovna odločitev
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je v pristojnosti poslovodstva - uprave gospodarskega subjekta organizirati delovni proces in spreminjati organizacijo dela, pri tem pa tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovne odločitve, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati.
V obravnavani zadevi je podan organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov. Sprememba organizacije, ki se izrazi v ukinitvi delovnega mesta ter razporeditvi dela, ki se je opravljala na tem delovnem mestu na druge delavce, je organizacijski razlog v smislu navedene določbe. Sprememba organizacije dela ni navidezna in ni prikrivala nekih drugih razlogov, kot to trdi tožnica. Tožena stranka je dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in je naloge prerazporedila med druge delavce.
razveljavitev sodbe - sklep sodišča druge stopnje - gradnja na tujem
Glede na vse obrazloženo je sodba sodišča prve stopnje preuranjena, obremenjena pa je tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v posledici zmotno uporabljenega materialnega prava ne more samo dopolnjevati dokaznega postopka z izvajanjem dokazov in ugotavljanjem še potrebnih pravno odločilnih dejstev ter tudi da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo povzročilo hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP).
Pravnomočnost odločitve o isti stvari, torej o ponovni odmeri invalidske pokojnine, je za odločitev v tej zadevi edino odločilna. Pomeni namreč, da je bila zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma zakonito zavržena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in vrnitev zadeve tožencu v meritorno odločanje pa utemeljeno zavrnjen.
Ker sodišče prve stopnje pri tožniku ni ugotovilo popolne nezmožnosti za delo v smislu I. kategorije invalidnosti, niti potrebe po časovni omejitvi pri delu, je utemeljeno tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo oziroma v III. kategorijo invalidnosti, s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, zavrnilo. Ker pa je ugotovilo potrebo po dodatni omejitvi, je pravilno odpravilo drugi odstavek odločbe toženca in tožnika skladno s 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 9. 8. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 8 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
Če pride med pravdo do delnega umika tožbe, se odloča o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev - verzija - pravnomočna sodba
Delodajalec je delavcu po pravnomočni sodbi izplačal plače, brez upoštevanja denarnega nadomestila, denarno nadomestilo pa je moral vrniti ZRSZ. V tej zadevi je bilo zavzeto stališče, da delodajalec naknadno ne more zahtevati zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti na podlagi določil 190. člena OZ, saj pravna podlaga za izplačilo celotne plače še vedno obstaja. V obveznost plačila, da tožena stranka povrne nadomestilo plače na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ni posegla odločba ZRSZ, ki je bila potrjena z odločitvijo RS, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tako odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med strankama. Zavezanec za vračilo je delodajalec (tožeča stranka) in ne delavka (tožena stranka), ki je bila sicer po odločbi ZRSZ upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Tožena stranka ni bila obogatena brez pravnega temelja (190. člen OZ), pravni temelj še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
fonogram - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - veljavnost sporazuma - primerno nadomestilo
Iz obrazloženega izhaja, da plačilo nadomestil za radiodifuzno oddajanje ob smiselni uporabi meril SS 2006 vključuje plačilo nadomestil za oddajanje radijskega programa po kateremkoli sredstvu oziroma tehničnem postopku. Iz zgoraj obrazložene računske metode za izračun nadomestil (tj. prihodki radiodifuzne organizacije x delež glasbe) je povsem jasno, da so v tako izračunanem nadomestilu zajeti vsi prihodki iz naslova morebitnega oddajanja več radijskih kanalov - ti se namreč "kumulirajo" v celotnem deležu prihodkov radiodifuzne organizacije.
ZPP člen 199, 199/1, 199/2, 199/3, 200, 200/1, 200/2. ZIZ člen 9, 9/2, 41, 41/5, 44, 44/2, 44/3. ZLS člen 19c, 19c/4.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - stranska intervencija
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je po vsebini postopek s plačilnim nalogom (mandatni postopek), ki mu sledi pogojna dovolitev izvršbe. Zakonsko poimenovanje postopka neustrezno poudarja le cilj izvršbe, čeprav bo ta dopustna šele, če dolžnik ne bo (obrazloženo) ugovarjal in bo postal plačilni nalog pravnomočen. Stališče, da v izvršilnem postopku ni možna stranska intervencija na podlagi smiselne uporabe določil 199. člena ZPP, je sprejemljivo le za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. V mandatnem postopku, kjer bo upnik (tožnik) šele lahko pridobil izvršilni naslov, in to le, če se bo izkazalo, da gre za nesporno terjatev, morajo imeti možnost sodelovanja enako kot v rednem pravdnem postopku tudi osebe, ki imajo pravni interes, da zmaga ena od strank postopka.
V skladu s 3. odst. 154. člena ZPP sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti drugi stranki vse stroške, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Pri slednji možnosti morata biti izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja. Torej neuspeh s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka in ne nastanek posebnih stroškov v zvezi z zavrnilnim delom.
ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Ustavno sodišče RS je zavarovancem, za katere revizija ni bila opravljena, omogočilo, da sami zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter zahtevajo ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. Vendar je bil za vložitev takšne zahteve določen rok 60 dni od objave ustavne odločbe. Po sodni praksi gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno, višjo odmero pokojnine. Pomeni, da so zahteve, vložene po 29. 6. 2015, če je 10-letni rok iz 183. člena ZPIZ-2 že potekel, prepozne.
ZDSS-1 člen 63, 72, 72/1.. ZPIZ-2 člen 88.. ZPIZ-1 člen 97.
nadomestilo za invalidnost - zavrženje tožbe
Za odločitev v sporni zadevi je bistveno dejstvo, da ne gre za nastanek invalidnosti, kajti tožnik je delovni invalid III. kategorije invalidnosti že od spornega dne dalje. Z odločbo je bila tožniku tudi že priznana pravica do nadomestila za invalidnost, le izplačevanje tega nadomestila je bilo kasneje ustavljeno. Ni pa izgubil same pravice, ki mu je bila s pravnomočno odločbo že priznana. V tem primeru pa ni več odločilen rok 30 dni po izdaji dokončne odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja. Kasnejša prijava na Zavodu RS za zaposlovanje lahko vpliva le na čas, od kdaj dalje se tožniku izplačuje nadomestilo za invalidnost.
ZPIZ-2 člen 19, 19/1, 86, 86/1, 86/2, 86/3, 122, 122/1.
nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - III. kategorija invalidnosti
Delno nadomestilo se invalidu III. kategorije, ko gre za zavarovanca, ki kot brezposelna oseba prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka, zlasti če gre za več delnih izpolnitev zahtevka, tako kot v obravnavanem primeru, ko je bil del plačan 5. 12. 2017, del pa 5. 3. 2018. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma delnih izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo delno umaknil 31. 5. 2018, kar je pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni predlogi - konkretizacija dokaznega predloga - konkretizacija pritožbenih očitkov - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Preizkus obstoja uveljavljene kršitve, to je kršitve pravice do obrambe v zvezi z neizvedbo predlaganih dokazov, je mogoč le, če je očitek določen in jasno utemeljen oz. konkretiziran z navedbo vsebine utemeljitve konkretno navedenega dokaznega predloga.
regres za letni dopust - zastopanje - pooblaščenec - regres za letni dopust
Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je v postopku pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Delovno sodišče ima status okrožnega sodišča, kar pomeni, da stranko v postopku pred sodiščem lahko zastopa le pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Oseba, ki je zastopala tožnika, je ob vložitvi tožbe skupaj s pooblastilom predložila tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zato ni pravne ovire za veljavno zastopanje tožnika preko pooblaščene osebe, ki ima opravljen pravniški državni izpit in deluje v okviru enega sindikata.