IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015979
ZFPPIPP člen 280, 298a, 298a/2, 298a/2-2, 298a/3. ZZK-1 člen 5.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - nastop stečaja po začetku postopka vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe - fikcija prijave - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni sklep o preizkusu terjatev - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku
V času začetka stečajnega postopka nad dolžnikom hipoteka na dolžnikovih nepremičninah v korist upnika še ni bila vpisana, zato ločitvena pravica ni mogla biti niti predmet prijave niti predmet uvrstitve v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Prav tako ločitvena pravica ni bila predmet končnega seznama preizkušenih terjatev in sklepa o preizkusu terjatev. Ker je bila plomba zaradi vpisa hipoteke vpisana 8. 1. 2016, pa hipoteka učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, t.j. od 8. 1. 2016, kar je pred začetkom stečajnega postopka. Upravitelj bo moral najprej izdelati dodatni osnovni seznam, izvršilno sodišče pa bo moralo z odločitvijo počakati do pravnomočnega dodatnega sklepa o preizkusu terjatev.
ZUTD člen 11, 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 20/1.
Ker se tožnica na vabilo ni odzvala, oziroma se razgovora ni udeležila, niti ni svojega izostanka opravičila in tudi ni opravičljivih razlogov Zavodu RS za zaposlovanje sporočila v roku 8 dni po prenehanju razlogov in enako dokazov ni predložila na zahtevo zavoda, jo je toženec utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
ustavitev izplačevanja - nadomestilo za invalidnost
Ker se je lahko tožnici delno nadomestilo izplačevalo za čas, ko je bila prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in je izpolnjevala obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela, je pri izplačanem znesku za mesec junij 2017 glede na to, da se je 1. 6. 2017 v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zaposlila prišlo do preplačila. Zaradi obstoja dejanskega stanu iz 194. člena ZPIZ-2 je prejeti znese dolžna vrniti toženi stranki.
začetek stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Tožeča stranka v tem postopku uveljavljane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Zato je njena terjatev do tožene stranke prenehala. Tožeča stranka je ne more več uveljavljati.
Ker so terjatve tožeče stranke prenehale, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča.
ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Ustavno sodišče RS je zavarovancem, za katere revizija ni bila opravljena, omogočilo, da sami zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter zahtevajo ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. Vendar je bil za vložitev takšne zahteve določen rok 60 dni od objave ustavne odločbe. Po sodni praksi gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno, višjo odmero pokojnine. Pomeni, da so zahteve, vložene po 29. 6. 2015, če je 10-letni rok iz 183. člena ZPIZ-2 že potekel, prepozne.
ZPP člen 199, 199/1, 199/2, 199/3, 200, 200/1, 200/2. ZIZ člen 9, 9/2, 41, 41/5, 44, 44/2, 44/3. ZLS člen 19c, 19c/4.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - stranska intervencija
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je po vsebini postopek s plačilnim nalogom (mandatni postopek), ki mu sledi pogojna dovolitev izvršbe. Zakonsko poimenovanje postopka neustrezno poudarja le cilj izvršbe, čeprav bo ta dopustna šele, če dolžnik ne bo (obrazloženo) ugovarjal in bo postal plačilni nalog pravnomočen. Stališče, da v izvršilnem postopku ni možna stranska intervencija na podlagi smiselne uporabe določil 199. člena ZPP, je sprejemljivo le za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. V mandatnem postopku, kjer bo upnik (tožnik) šele lahko pridobil izvršilni naslov, in to le, če se bo izkazalo, da gre za nesporno terjatev, morajo imeti možnost sodelovanja enako kot v rednem pravdnem postopku tudi osebe, ki imajo pravni interes, da zmaga ena od strank postopka.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 140.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sodna razveza
Tožnik ni izpolnil znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 140. členu KZ-1 ali kateregakoli drugega dejanja. Tožniku je mogoče očitati le, da je iz razloga, ker blagajna ni delala, sporni predal artikle, ta pa mu je izročila prehranski bon, torej tožena stranka ni bila oškodovana, ob tem je bila storjena le manjša napaka, da je tožnik izdelke obračunal kasneje. Vendar navedenega pritožbeno sodišče ne šteje za tako hudo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bilo mogoče delavcu podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo v postopku izkazano, da so enako postopali vsi zaposleni in to le iz razloga, ker računalniški sistem večkrat ni delal.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20.. ZDavP-2 člen 65.. ZPP člen 191, 191/1.
vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - sospornik
Tožnica je uveljavljala sodno varstvo zoper toženo stranko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi odprave njegovih odločb, s katerimi ji je bilo naloženo plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, od Republike Slovenije kot novega toženca pa je uveljavljala plačilo odškodnine. Gre za različna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago. Zaradi neizpolnjenih v zakonu določenih splošnih predpostavk za naknadno sosporništvo na strani tožene stranke in nedovoljene razširitve spora na Republiko Slovenijo, tožnica brez podlage smiselno uveljavlja vsebinsko obravnavanje zadeve in priznanje odškodnine.
fonogram - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - veljavnost sporazuma - primerno nadomestilo
Iz obrazloženega izhaja, da plačilo nadomestil za radiodifuzno oddajanje ob smiselni uporabi meril SS 2006 vključuje plačilo nadomestil za oddajanje radijskega programa po kateremkoli sredstvu oziroma tehničnem postopku. Iz zgoraj obrazložene računske metode za izračun nadomestil (tj. prihodki radiodifuzne organizacije x delež glasbe) je povsem jasno, da so v tako izračunanem nadomestilu zajeti vsi prihodki iz naslova morebitnega oddajanja več radijskih kanalov - ti se namreč "kumulirajo" v celotnem deležu prihodkov radiodifuzne organizacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - poslovna odločitev
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je v pristojnosti poslovodstva - uprave gospodarskega subjekta organizirati delovni proces in spreminjati organizacijo dela, pri tem pa tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovne odločitve, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati.
V obravnavani zadevi je podan organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov. Sprememba organizacije, ki se izrazi v ukinitvi delovnega mesta ter razporeditvi dela, ki se je opravljala na tem delovnem mestu na druge delavce, je organizacijski razlog v smislu navedene določbe. Sprememba organizacije dela ni navidezna in ni prikrivala nekih drugih razlogov, kot to trdi tožnica. Tožena stranka je dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in je naloge prerazporedila med druge delavce.
regres za letni dopust - zastopanje - pooblaščenec - regres za letni dopust
Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je v postopku pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Delovno sodišče ima status okrožnega sodišča, kar pomeni, da stranko v postopku pred sodiščem lahko zastopa le pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Oseba, ki je zastopala tožnika, je ob vložitvi tožbe skupaj s pooblastilom predložila tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zato ni pravne ovire za veljavno zastopanje tožnika preko pooblaščene osebe, ki ima opravljen pravniški državni izpit in deluje v okviru enega sindikata.
ZFPPIPP člen 310, 310/1, 330, 330/3, 341, 341/7, 341/7-12.
soglasje k sklenitvi kupoprodajne pogodbe - prepozna prijava izločitvene pravice - začetek prodaje - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Domnevna izločitvena upnica je izločitveno pravico prepozno prijavila in je tudi ni uveljavila v roku enega meseca od napotitve na pravdo. To bi lahko storila tudi kasneje, ker se v postopku osebnega stečaja ne uporablja določba tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Vendar pa bi morala upnica tudi, če gre za postopek osebnega stečaja, izločitveno pravico s tožbo uveljavljati pred pravnomočnostjo sklepa o tretji prodaji z dne 13. 12. 2017. Izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo dolžnikovega premoženja le v primeru, če je pravočasno prijavljena in je v primeru prerekanja tožba na ugotovitev izločitvene pravice vložena pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP).
stranski intervenient - prošnja za podaljšanje roka - upravičen razlog - sodni rok - podaljšanje roka
Roki, ki niso določeni z zakonom so t. i. sodni roki, ki jih po 1. odst. 110. člena ZPP določa sodišče glede na vsakokratne okoliščine primera. Sodni rok se lahko v skladu z 2. odst. 110. člena ZPP na predlog stranke tudi podaljša, vendar le, če so podani upravičeni razlogi.
zavrženje tožbe - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - ugovor ničnosti pogodbe - poroštvena pogodba - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Tožeča stranka v obeh postopkih zahteva ugotovitev ničnosti Poroštvene pogodbe št. 341 in Poroštvene pogodbe št. 2703990-1 (v nadaljevanju Poroštveni pogodbi) in meničnih izjav podanih v zavarovanje obveznosti po Pogodbah o dolgoročnem kreditu št. 28077/71, št. PG-608/07-0102 in št. PG 146/08-0102 ter v posledici ničnosti postavlja zahtevek na vrnitev šestih bianco podpisanih menic.
V obeh pravdah tožeča stranka svoj zahtevek utemeljuje s trditvami, da so Poroštvene pogodbe in menične izjave nične iz razlogov, ki so obstajali v medsebojnem razmerju med njo kot porokom in glavnim dolžnikom.
V predmetnem postopku pa tožeča stranka navaja enake razloge za vrnitveni zahtevek, ničnost poroštvenih pogodb in meničnih izjav, torej enaka dejstva, ki jih navezuje na razmerje med njo in tretjo osebo, s tem pa temelji tožba na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba in zato teh dejstev, ki izvirajo med njo in glavnim dolžnikom v predmetnem postopku ni mogoče uveljavljati.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3.. ZDR-1 člen 54, 56, 118.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
O projektu in posledično o projektnem delu je mogoče govoriti, če je rezultat projekta nekaj novega - produkt ali storitev, če so viri projekta posebej predvideni in omejeni ter povezani s tveganjem in če ima projekt tudi predviden svoj zaključek. Različne potrebe po delu javnih uslužbencev v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, s katerimi je tožena stranka utemeljevala sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, nikakor niso mogle predstavljati samostojnega projekta v smislu navedenih elementov splošne opredelitve projekta in projektnega dela.
Tožnica v času sklenjenih pogodb o zaposlitvi ni delala na nobenem posebej organiziranem projektu, katerega zaključek bi bil izrecno predviden. Navedeno pomeni, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi določb 56. člena ZDR-1 in tretjega odstavka 68. člena ZJU prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pri odločanju o sodnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja oziroma želja po nadaljevanju, temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi. Ta se lahko kaže tudi v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem, zaradi katerega bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja znatno oteženo.
V skladu s 3. odst. 154. člena ZPP sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti drugi stranki vse stroške, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Pri slednji možnosti morata biti izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja. Torej neuspeh s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka in ne nastanek posebnih stroškov v zvezi z zavrnilnim delom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015941
KZ-1 člen 86, 86/9.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - presoja vseh okoliščin
Ker je glede na veljavno zakonsko ureditev jasno, da alternativne izvršitve kazni ni mogoče vnaprej izključiti niti pri povratnikih, temveč je za sprejem pravilne odločitve potrebno oceniti vsa dejstva in okoliščine, kot jih za predlog obsojenega določa deveti odstavek 86. člena KZ-1, bo sodišče prve stopnje na tej zakonski podlagi in usmeritvah višjega sodišča opravilo dodatno preverjanje in oceno relevantnih okoliščin, povezanih z osebnostjo obsojenca in v zadevi ponovno odločilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnici očitanimi kršitvami v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (to je glede žaljivega in nespoštljivega obnašanja do ravnatelja tožene stranke in sodelavca ter glede vplivanja na varovanko, da je ta po tožničinih navodilih lastnoročno napisala pisno izjavo, ki ne ustrezna dejanskemu stanju) ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva ter sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, da te kršitve predstavljajo utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožničina starost in dopolnjena pokojninska doba pomenita, da ob invalidski upokojitvi, niti v času odločanja o zahtevi v predmetnem predsodnem postopku, niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine.