Toženec je zoper odločitev sodišča prve stopnje - zamudno sodbo - vložil pritožbo. Ker ob vložitvi pritožbe sodne takse ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve naloga takso plača. Tožnik sodne takse ni plačal niti do izteka roka, ki mu ga je določilo sodišče v nalogu. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato je skladno z določbo 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017983
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 167, 174.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - poklicna bolezen - invalid - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - vzrok invalidnosti - socialni spor - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - teorija jajčne lupine - vzročna zveza - mesečna renta - svinec - kronična zastrupitev s svincem
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožničina delovna zmožnost v poglavitni meri zmanjšana zaradi poklicne bolezni zastrupitve s svincem in drugih bolezni, povezanih z delom, zaradi česar tožnici ni bilo mogoče zagotoviti dela na drugem ustreznem delovnem mestu in je brez zaposlitve ter ji posledično nastaja materialno prikrajšanje. Pravilno je sklenilo, da je tožničino poslabšanje zdravja, za katerega je v poglavitnem delu odgovorna tožena stranka, v vzročni zvezi z izgubo zaposlitve in posledično nastalo premoženjsko škodo zaradi izgube rednega mesečnega dohodka.
Ker s strani socialnega sodišča ugotovljena odstotkovna porazdelitev posameznih vzrokov za nastanek tožničine invalidnosti služi le priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ni mogoče teh ugotovitev enostavno preslikati v deljeno vzročnost v smislu delne razbremenitve tožene stranke za nastanek premoženjske škode tožnici, ker naj ne bi bila podana vzročna zveza med njenim ravnanjem oziroma opustitvami ter nastankom premoženjske škode tožnici. Pri odločitvi o odgovornosti za tožnici nastalo premoženjsko škodo je treba ustrezno in skladno z novejšimi teorijami o vzročni zvezi presoditi obstoj vzročne zveze med storitvami in opustitvami tožene stranke oziroma nevarno dejavnostjo, v okviru katere je prišlo do tožničine zastrupitve s svincem oziroma razvoja poklicne bolezni.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči kot izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev. Gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, torej organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20.. ZDavP-2 člen 65.. ZPP člen 191, 191/1.
vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - sospornik
Tožnica je uveljavljala sodno varstvo zoper toženo stranko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi odprave njegovih odločb, s katerimi ji je bilo naloženo plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, od Republike Slovenije kot novega toženca pa je uveljavljala plačilo odškodnine. Gre za različna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago. Zaradi neizpolnjenih v zakonu določenih splošnih predpostavk za naknadno sosporništvo na strani tožene stranke in nedovoljene razširitve spora na Republiko Slovenijo, tožnica brez podlage smiselno uveljavlja vsebinsko obravnavanje zadeve in priznanje odškodnine.
ZFPPIPP člen 310, 310/1, 330, 330/3, 341, 341/7, 341/7-12.
soglasje k sklenitvi kupoprodajne pogodbe - prepozna prijava izločitvene pravice - začetek prodaje - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Domnevna izločitvena upnica je izločitveno pravico prepozno prijavila in je tudi ni uveljavila v roku enega meseca od napotitve na pravdo. To bi lahko storila tudi kasneje, ker se v postopku osebnega stečaja ne uporablja določba tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Vendar pa bi morala upnica tudi, če gre za postopek osebnega stečaja, izločitveno pravico s tožbo uveljavljati pred pravnomočnostjo sklepa o tretji prodaji z dne 13. 12. 2017. Izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo dolžnikovega premoženja le v primeru, če je pravočasno prijavljena in je v primeru prerekanja tožba na ugotovitev izločitvene pravice vložena pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP).
Sodišče ne more posegati v avtonomne odločitve delodajalca glede sistemizacije, tako je imela tožena stranka pravico, da na novo sistemizira delovna mesta oziroma nekatera ukine glede na potrebe dela.
Tožnik je sicer izpolnil pogoje za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine že v letu 2015, ker je tedaj dopolnil zahtevano znižano starost iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, določeno za leto 2015. Pogoj pokojninske dobe 40 let pa je dopolnil z upoštevanjem dodane dobe, zaradi česar glede na izrecno določbo osmega odstavka 202. člena ZPIZ-2B, ni mogoče upoštevati ugodnejšega vrednotenja že od 18. 11. 2015 dalje. Tožnik je 40 let pokojninske dobe brez dokupa dopolnil šele 30. 4. 2016, zaradi česar je do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe glede na osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2 upravičen od 1. 5. 2016 do 29. 12. 2016.
ZDR-1 člen 37, 38, 39, 39/1, 84, 84/2.. ZPP člen 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved - pravila o dokaznem bremenu - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb postopka
Po drugem odstavku 84. člena ZDR-1 je (materialno) dokazno breme v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca res na slednjem, vendar pa to ne pomeni, da v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu. Razlika med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da se materialno dokazno breme ne spreminja, medtem ko procesno med postopkom prehaja z ene stranke na drugo. Dolžnost sodišča je, da ga pravilno razporedi. Po 212. členu ZPP mora namreč vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 140.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sodna razveza
Tožnik ni izpolnil znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 140. členu KZ-1 ali kateregakoli drugega dejanja. Tožniku je mogoče očitati le, da je iz razloga, ker blagajna ni delala, sporni predal artikle, ta pa mu je izročila prehranski bon, torej tožena stranka ni bila oškodovana, ob tem je bila storjena le manjša napaka, da je tožnik izdelke obračunal kasneje. Vendar navedenega pritožbeno sodišče ne šteje za tako hudo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bilo mogoče delavcu podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo v postopku izkazano, da so enako postopali vsi zaposleni in to le iz razloga, ker računalniški sistem večkrat ni delal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnici očitanimi kršitvami v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (to je glede žaljivega in nespoštljivega obnašanja do ravnatelja tožene stranke in sodelavca ter glede vplivanja na varovanko, da je ta po tožničinih navodilih lastnoročno napisala pisno izjavo, ki ne ustrezna dejanskemu stanju) ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva ter sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, da te kršitve predstavljajo utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
začetek stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Tožeča stranka v tem postopku uveljavljane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Zato je njena terjatev do tožene stranke prenehala. Tožeča stranka je ne more več uveljavljati.
Ker so terjatve tožeče stranke prenehale, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča.
zavrženje tožbe - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - ugovor ničnosti pogodbe - poroštvena pogodba - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Tožeča stranka v obeh postopkih zahteva ugotovitev ničnosti Poroštvene pogodbe št. 341 in Poroštvene pogodbe št. 2703990-1 (v nadaljevanju Poroštveni pogodbi) in meničnih izjav podanih v zavarovanje obveznosti po Pogodbah o dolgoročnem kreditu št. 28077/71, št. PG-608/07-0102 in št. PG 146/08-0102 ter v posledici ničnosti postavlja zahtevek na vrnitev šestih bianco podpisanih menic.
V obeh pravdah tožeča stranka svoj zahtevek utemeljuje s trditvami, da so Poroštvene pogodbe in menične izjave nične iz razlogov, ki so obstajali v medsebojnem razmerju med njo kot porokom in glavnim dolžnikom.
V predmetnem postopku pa tožeča stranka navaja enake razloge za vrnitveni zahtevek, ničnost poroštvenih pogodb in meničnih izjav, torej enaka dejstva, ki jih navezuje na razmerje med njo in tretjo osebo, s tem pa temelji tožba na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba in zato teh dejstev, ki izvirajo med njo in glavnim dolžnikom v predmetnem postopku ni mogoče uveljavljati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obveščanje delodajalca
Sodišče prve stopnje zaradi napačnih stališč, ni ugotavljalo, ali je tožnik v telefonskem pogovoru toženo stranko seznanil s svojo odsotnostjo. Glede na izpoved priče, da ji je tožnik povedal, da je vložil pritožbo ter da direktorju tega ni povedala, ker je smatrala za urejeno, bi bilo treba presoditi, ali je tožnik že s tem izpolnil svojo dolžnost obvestila tožene stranke o svoji odsotnosti.
sodna poravnava - preživnina - otrokova korist - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene okoliščine - porazdelitev preživninskega bremena - trditvena podlaga - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče prve stopnje se je, čeprav je ugotovilo, da je bila sodna poravnava neprilagojena dejanskim potrebam otrok, ukvarjalo s spremenjenimi okoliščinami ter opravilo primerjavo podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Tako ravnanje je ob zgoraj pojasnjenem stališču materialnopravno zmotno, posledica pa je nasprotje med razlogi sodbe in nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.
Tožena stranka je vložila 19. 6. 2018 pripravljalno vlogo, v kateri je natančno pojasnila, kako je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je 6. 7. 2018 po preučitvi pripravljalne vloge podal umik tožbe, torej po oceni pritožbenega sodišča pravočasno v smislu določil 158. člena ZPP. Pritožbeno sodišče izrecno poudarja, da iz predložene plačilne liste za mesec november 2017 izhajajo štiri postavke, tako da tožnik takrat nedvomno ni mogel vedeti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo pravno podlago (prvi odstavek 154. člena ZPP), ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, pa mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (prvi odstavek 158. člena ZPP).
ZPP člen 199, 199/1, 199/2, 199/3, 200, 200/1, 200/2. ZIZ člen 9, 9/2, 41, 41/5, 44, 44/2, 44/3. ZLS člen 19c, 19c/4.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - stranska intervencija
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je po vsebini postopek s plačilnim nalogom (mandatni postopek), ki mu sledi pogojna dovolitev izvršbe. Zakonsko poimenovanje postopka neustrezno poudarja le cilj izvršbe, čeprav bo ta dopustna šele, če dolžnik ne bo (obrazloženo) ugovarjal in bo postal plačilni nalog pravnomočen. Stališče, da v izvršilnem postopku ni možna stranska intervencija na podlagi smiselne uporabe določil 199. člena ZPP, je sprejemljivo le za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. V mandatnem postopku, kjer bo upnik (tožnik) šele lahko pridobil izvršilni naslov, in to le, če se bo izkazalo, da gre za nesporno terjatev, morajo imeti možnost sodelovanja enako kot v rednem pravdnem postopku tudi osebe, ki imajo pravni interes, da zmaga ena od strank postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015979
ZFPPIPP člen 280, 298a, 298a/2, 298a/2-2, 298a/3. ZZK-1 člen 5.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - nastop stečaja po začetku postopka vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe - fikcija prijave - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni sklep o preizkusu terjatev - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku
V času začetka stečajnega postopka nad dolžnikom hipoteka na dolžnikovih nepremičninah v korist upnika še ni bila vpisana, zato ločitvena pravica ni mogla biti niti predmet prijave niti predmet uvrstitve v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Prav tako ločitvena pravica ni bila predmet končnega seznama preizkušenih terjatev in sklepa o preizkusu terjatev. Ker je bila plomba zaradi vpisa hipoteke vpisana 8. 1. 2016, pa hipoteka učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, t.j. od 8. 1. 2016, kar je pred začetkom stečajnega postopka. Upravitelj bo moral najprej izdelati dodatni osnovni seznam, izvršilno sodišče pa bo moralo z odločitvijo počakati do pravnomočnega dodatnega sklepa o preizkusu terjatev.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev - verzija - pravnomočna sodba
Delodajalec je delavcu po pravnomočni sodbi izplačal plače, brez upoštevanja denarnega nadomestila, denarno nadomestilo pa je moral vrniti ZRSZ. V tej zadevi je bilo zavzeto stališče, da delodajalec naknadno ne more zahtevati zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti na podlagi določil 190. člena OZ, saj pravna podlaga za izplačilo celotne plače še vedno obstaja. V obveznost plačila, da tožena stranka povrne nadomestilo plače na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ni posegla odločba ZRSZ, ki je bila potrjena z odločitvijo RS, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tako odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med strankama. Zavezanec za vračilo je delodajalec (tožeča stranka) in ne delavka (tožena stranka), ki je bila sicer po odločbi ZRSZ upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Tožena stranka ni bila obogatena brez pravnega temelja (190. člen OZ), pravni temelj še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
stranski intervenient - prošnja za podaljšanje roka - upravičen razlog - sodni rok - podaljšanje roka
Roki, ki niso določeni z zakonom so t. i. sodni roki, ki jih po 1. odst. 110. člena ZPP določa sodišče glede na vsakokratne okoliščine primera. Sodni rok se lahko v skladu z 2. odst. 110. člena ZPP na predlog stranke tudi podaljša, vendar le, če so podani upravičeni razlogi.
V zvezi z delom zahtevka, ki se nanaša na plačilo razlike v plači za obdobje od maja 2009 do vključno aprila 2013 iz naslova nezakonite prevedbe, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo po temelju o tovrstnem zahtevku že pravnomočno odločeno. Ugotovljeno je bilo, da je bil tožnik, ki je bil pri toženi stranki zaposlen kot muzejski vodnik z mesecem avgustom 2008 zakonito preveden in sicer skladno z določbami ZSPJS. Ker je bil na podlagi te ugotovitve pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za plačilo razlike iz naslova prevedbe od avgusta 2008 do vključno aprila 2009, tudi v obravnavani zadevi ni pravne podlage, da bi bil tožnik ob pravnomočno ugotovljeni zakoniti prevedbi upravičen do vtoževanega zneska naslova nezakonite prevedbe za obdobje od maja 2009 do vključno aprila 2013, saj gre za iste okoliščine kot v pravnomočno zaključenem sporu.