OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016097
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/1, 186/2, 587, 587/1, 605, 605/1.
lizing pogodba - najemna pogodba - podnajem - veriženje pogodb - solidarna odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost
Čeprav lahko med omenjenima tipoma pogodb obstajajo znatne pravne razlike, pa sta v opisanem pogledu najemna pogodba in pogodba o lizingu podobni. Dejanska posledica veriženja teh pogodb je običajno višja cena za končnega najemnika, kot če bi bila o predmetu pogodbe sklenjena le ena pogodba brez vmesnih stopenj (lizingov, najemov in podnajemov). Višja cena iz naslova pribitkov (marž) vmesnih subjektov v primerjavi z direktno sklenjenim poslom ni protipravna, saj je običajna in najbolj tipična posledica takšnih pravnih konstruktov.
Z vidika presoje odškodninske odgovornosti tožene stranke je nepomembno, ali je bilo veriženje pogodb za tožečo stranko nesmotrno. Tožeča stranka oziroma njeni poslovodni organi bi morali pretehtati, sklenitev kakšne pogodbe o najemu letala se tožeči stranki izplača in kakšne ne. Ni namreč obveznost najemodajalca presojati, kje bi najemnik lahko ugodneje pridobil predmet najema.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - pripojitev - pravni naslednik - upoštevanje delovne dobe
Pri upoštevanju obdobja za izračun odpravnine je treba upoštevati celotno delovno dobo pri delodajalcu, ki v predmetnem primeru pomeni seštevek delovne dobe pri toženi stranki oziroma njenem pravnem predniku in pri k njej pripojeni drugi družbi, v kateri je bila tožnica do pripojitve zaposlena.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev - verzija - pravnomočna sodba
Delodajalec je delavcu po pravnomočni sodbi izplačal plače, brez upoštevanja denarnega nadomestila, denarno nadomestilo pa je moral vrniti ZRSZ. V tej zadevi je bilo zavzeto stališče, da delodajalec naknadno ne more zahtevati zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti na podlagi določil 190. člena OZ, saj pravna podlaga za izplačilo celotne plače še vedno obstaja. V obveznost plačila, da tožena stranka povrne nadomestilo plače na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ni posegla odločba ZRSZ, ki je bila potrjena z odločitvijo RS, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tako odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med strankama. Zavezanec za vračilo je delodajalec (tožeča stranka) in ne delavka (tožena stranka), ki je bila sicer po odločbi ZRSZ upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Tožena stranka ni bila obogatena brez pravnega temelja (190. člen OZ), pravni temelj še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
Glede na zakonsko ureditev in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS, tožniku ni mogoče priznati več pravic, kot mu gredo po določbi 183. člena ZPIZ-2, na podlagi katere mu je bila pokojnina za čas od 1. 7. 2015 pravilno odmerjena v višjem znesku.
nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vrnitev zadeve v novo sojenje
Dejansko stanje obravnavane zadeve ni bilo razjasnjeno do te mere, da bi odpadli pomisleki o pravilnosti zaključkov prvostopnega sodišča. Navedeno pa vsekakor terja ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo bolj skrbno, temeljito in poglobljeno oceno od te, ki jo ima izpodbijana sodba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obveščanje delodajalca
Sodišče prve stopnje zaradi napačnih stališč, ni ugotavljalo, ali je tožnik v telefonskem pogovoru toženo stranko seznanil s svojo odsotnostjo. Glede na izpoved priče, da ji je tožnik povedal, da je vložil pritožbo ter da direktorju tega ni povedala, ker je smatrala za urejeno, bi bilo treba presoditi, ali je tožnik že s tem izpolnil svojo dolžnost obvestila tožene stranke o svoji odsotnosti.
sodna poravnava - preživnina - otrokova korist - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene okoliščine - porazdelitev preživninskega bremena - trditvena podlaga - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče prve stopnje se je, čeprav je ugotovilo, da je bila sodna poravnava neprilagojena dejanskim potrebam otrok, ukvarjalo s spremenjenimi okoliščinami ter opravilo primerjavo podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Tako ravnanje je ob zgoraj pojasnjenem stališču materialnopravno zmotno, posledica pa je nasprotje med razlogi sodbe in nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - objektivna žaljivost - negativna vrednostna ocena
Za kaznivo dejanje razžalitve bo šlo praviloma takrat, kadar kdo o kom izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakršnekoli druge oblike negativne sodbe o njem, pri čemer bo trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da je ravno zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati. V kolikor gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega in subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, bo storilec odgovarjal za drugo kaznivo dejanje iz poglavja kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
razveljavitev sodbe - sklep sodišča druge stopnje - gradnja na tujem
Glede na vse obrazloženo je sodba sodišča prve stopnje preuranjena, obremenjena pa je tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v posledici zmotno uporabljenega materialnega prava ne more samo dopolnjevati dokaznega postopka z izvajanjem dokazov in ugotavljanjem še potrebnih pravno odločilnih dejstev ter tudi da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo povzročilo hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP).
fonogram - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - veljavnost sporazuma - primerno nadomestilo
Iz obrazloženega izhaja, da plačilo nadomestil za radiodifuzno oddajanje ob smiselni uporabi meril SS 2006 vključuje plačilo nadomestil za oddajanje radijskega programa po kateremkoli sredstvu oziroma tehničnem postopku. Iz zgoraj obrazložene računske metode za izračun nadomestil (tj. prihodki radiodifuzne organizacije x delež glasbe) je povsem jasno, da so v tako izračunanem nadomestilu zajeti vsi prihodki iz naslova morebitnega oddajanja več radijskih kanalov - ti se namreč "kumulirajo" v celotnem deležu prihodkov radiodifuzne organizacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - poslovna odločitev
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je v pristojnosti poslovodstva - uprave gospodarskega subjekta organizirati delovni proces in spreminjati organizacijo dela, pri tem pa tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovne odločitve, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati.
V obravnavani zadevi je podan organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov. Sprememba organizacije, ki se izrazi v ukinitvi delovnega mesta ter razporeditvi dela, ki se je opravljala na tem delovnem mestu na druge delavce, je organizacijski razlog v smislu navedene določbe. Sprememba organizacije dela ni navidezna in ni prikrivala nekih drugih razlogov, kot to trdi tožnica. Tožena stranka je dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in je naloge prerazporedila med druge delavce.
Ker sodišče prve stopnje pri tožniku ni ugotovilo popolne nezmožnosti za delo v smislu I. kategorije invalidnosti, niti potrebe po časovni omejitvi pri delu, je utemeljeno tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo oziroma v III. kategorijo invalidnosti, s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, zavrnilo. Ker pa je ugotovilo potrebo po dodatni omejitvi, je pravilno odpravilo drugi odstavek odločbe toženca in tožnika skladno s 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.
stranski intervenient - prošnja za podaljšanje roka - upravičen razlog - sodni rok - podaljšanje roka
Roki, ki niso določeni z zakonom so t. i. sodni roki, ki jih po 1. odst. 110. člena ZPP določa sodišče glede na vsakokratne okoliščine primera. Sodni rok se lahko v skladu z 2. odst. 110. člena ZPP na predlog stranke tudi podaljša, vendar le, če so podani upravičeni razlogi.
Zapadlost je dospelost. Dospelost pomeni, da ima upnik pravico dolžnika terjati ob določenem času in da je dolžnik že takrat dolžan plačati. Terjatev torej zapade (dospe), ko nastopi trenutek, od katerega ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa je dolžan obveznost izpolniti. Za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj se zahteva zgolj zapadlost (dospelost) terjatve. Ne zahteva se pridobitev pravnomočne sodbe.
Toženec je zoper odločitev sodišča prve stopnje - zamudno sodbo - vložil pritožbo. Ker ob vložitvi pritožbe sodne takse ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve naloga takso plača. Tožnik sodne takse ni plačal niti do izteka roka, ki mu ga je določilo sodišče v nalogu. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato je skladno z določbo 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017983
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 167, 174.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - poklicna bolezen - invalid - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - vzrok invalidnosti - socialni spor - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - teorija jajčne lupine - vzročna zveza - mesečna renta - svinec - kronična zastrupitev s svincem
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožničina delovna zmožnost v poglavitni meri zmanjšana zaradi poklicne bolezni zastrupitve s svincem in drugih bolezni, povezanih z delom, zaradi česar tožnici ni bilo mogoče zagotoviti dela na drugem ustreznem delovnem mestu in je brez zaposlitve ter ji posledično nastaja materialno prikrajšanje. Pravilno je sklenilo, da je tožničino poslabšanje zdravja, za katerega je v poglavitnem delu odgovorna tožena stranka, v vzročni zvezi z izgubo zaposlitve in posledično nastalo premoženjsko škodo zaradi izgube rednega mesečnega dohodka.
Ker s strani socialnega sodišča ugotovljena odstotkovna porazdelitev posameznih vzrokov za nastanek tožničine invalidnosti služi le priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ni mogoče teh ugotovitev enostavno preslikati v deljeno vzročnost v smislu delne razbremenitve tožene stranke za nastanek premoženjske škode tožnici, ker naj ne bi bila podana vzročna zveza med njenim ravnanjem oziroma opustitvami ter nastankom premoženjske škode tožnici. Pri odločitvi o odgovornosti za tožnici nastalo premoženjsko škodo je treba ustrezno in skladno z novejšimi teorijami o vzročni zvezi presoditi obstoj vzročne zveze med storitvami in opustitvami tožene stranke oziroma nevarno dejavnostjo, v okviru katere je prišlo do tožničine zastrupitve s svincem oziroma razvoja poklicne bolezni.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči kot izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev. Gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, torej organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
V zvezi z delom zahtevka, ki se nanaša na plačilo razlike v plači za obdobje od maja 2009 do vključno aprila 2013 iz naslova nezakonite prevedbe, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo po temelju o tovrstnem zahtevku že pravnomočno odločeno. Ugotovljeno je bilo, da je bil tožnik, ki je bil pri toženi stranki zaposlen kot muzejski vodnik z mesecem avgustom 2008 zakonito preveden in sicer skladno z določbami ZSPJS. Ker je bil na podlagi te ugotovitve pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za plačilo razlike iz naslova prevedbe od avgusta 2008 do vključno aprila 2009, tudi v obravnavani zadevi ni pravne podlage, da bi bil tožnik ob pravnomočno ugotovljeni zakoniti prevedbi upravičen do vtoževanega zneska naslova nezakonite prevedbe za obdobje od maja 2009 do vključno aprila 2013, saj gre za iste okoliščine kot v pravnomočno zaključenem sporu.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta bili prva pripravljalna vloga in druga pripravljalna vloga tožnika za postopek potrebni, saj gre za pripravljalna spisa, ki sta bila obsežna, v katerih se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalnih vlog ne vpliva. Tožnik je v navedenih pripravljalnih spisih predlagal tudi dokaze.