redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - pripojitev - pravni naslednik - upoštevanje delovne dobe
Pri upoštevanju obdobja za izračun odpravnine je treba upoštevati celotno delovno dobo pri delodajalcu, ki v predmetnem primeru pomeni seštevek delovne dobe pri toženi stranki oziroma njenem pravnem predniku in pri k njej pripojeni drugi družbi, v kateri je bila tožnica do pripojitve zaposlena.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20.. ZDavP-2 člen 65.. ZPP člen 191, 191/1.
vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - sospornik
Tožnica je uveljavljala sodno varstvo zoper toženo stranko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi odprave njegovih odločb, s katerimi ji je bilo naloženo plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, od Republike Slovenije kot novega toženca pa je uveljavljala plačilo odškodnine. Gre za različna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago. Zaradi neizpolnjenih v zakonu določenih splošnih predpostavk za naknadno sosporništvo na strani tožene stranke in nedovoljene razširitve spora na Republiko Slovenijo, tožnica brez podlage smiselno uveljavlja vsebinsko obravnavanje zadeve in priznanje odškodnine.
Glede na zakonsko ureditev in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS, tožniku ni mogoče priznati več pravic, kot mu gredo po določbi 183. člena ZPIZ-2, na podlagi katere mu je bila pokojnina za čas od 1. 7. 2015 pravilno odmerjena v višjem znesku.
ZFPPIPP člen 310, 310/1, 330, 330/3, 341, 341/7, 341/7-12.
soglasje k sklenitvi kupoprodajne pogodbe - prepozna prijava izločitvene pravice - začetek prodaje - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Domnevna izločitvena upnica je izločitveno pravico prepozno prijavila in je tudi ni uveljavila v roku enega meseca od napotitve na pravdo. To bi lahko storila tudi kasneje, ker se v postopku osebnega stečaja ne uporablja določba tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Vendar pa bi morala upnica tudi, če gre za postopek osebnega stečaja, izločitveno pravico s tožbo uveljavljati pred pravnomočnostjo sklepa o tretji prodaji z dne 13. 12. 2017. Izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo dolžnikovega premoženja le v primeru, če je pravočasno prijavljena in je v primeru prerekanja tožba na ugotovitev izločitvene pravice vložena pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP).
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - določitev stikov med staršem in otrokom - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - neformalni razgovor otroka s sodnikom - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki z vsebino neformalnega razgovora, ki ga je opravilo z dečkom, ni seznanilo strank v postopku, pač pa ga je spremenilo v absolutno zaupnost, se v konkretnem primeru izkaže kot ravnanje, ki je skladno s koristjo otroka. Na tak način je sodišče zaščitilo otroka pred posledicami, do katerih bi lahko prišlo in katerih se deček očitno zelo boji. Sodišče svoje odločitve na ta dokaz niti ni oprlo, pač pa odločitev temelji na ostalih izvedenih dokazih. Očitana kršitev pravice do izjave in sodelovanja v postopku tako ni podana.
Zapadlost je dospelost. Dospelost pomeni, da ima upnik pravico dolžnika terjati ob določenem času in da je dolžnik že takrat dolžan plačati. Terjatev torej zapade (dospe), ko nastopi trenutek, od katerega ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa je dolžan obveznost izpolniti. Za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj se zahteva zgolj zapadlost (dospelost) terjatve. Ne zahteva se pridobitev pravnomočne sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00017571
ZPP člen 208, 208/2. Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 60, 60/3, 91, 91/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 19, 19/1.
prekinitev postopka - model - ničnost modela - Sodišče Evropske unije (SEU) - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - odločanje o pritožbi - nadaljevanje prekinjenega postopka
Postopek pred Evropskim sodiščem v smislu člena 60 tretjega odstavka Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelu ni končan, dokler ni odločeno o pritožbi.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - objektivna žaljivost - negativna vrednostna ocena
Za kaznivo dejanje razžalitve bo šlo praviloma takrat, kadar kdo o kom izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakršnekoli druge oblike negativne sodbe o njem, pri čemer bo trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da je ravno zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati. V kolikor gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega in subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, bo storilec odgovarjal za drugo kaznivo dejanje iz poglavja kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta bili prva pripravljalna vloga in druga pripravljalna vloga tožnika za postopek potrebni, saj gre za pripravljalna spisa, ki sta bila obsežna, v katerih se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalnih vlog ne vpliva. Tožnik je v navedenih pripravljalnih spisih predlagal tudi dokaze.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3.. ZDR-1 člen 54, 56, 118.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
O projektu in posledično o projektnem delu je mogoče govoriti, če je rezultat projekta nekaj novega - produkt ali storitev, če so viri projekta posebej predvideni in omejeni ter povezani s tveganjem in če ima projekt tudi predviden svoj zaključek. Različne potrebe po delu javnih uslužbencev v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, s katerimi je tožena stranka utemeljevala sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, nikakor niso mogle predstavljati samostojnega projekta v smislu navedenih elementov splošne opredelitve projekta in projektnega dela.
Tožnica v času sklenjenih pogodb o zaposlitvi ni delala na nobenem posebej organiziranem projektu, katerega zaključek bi bil izrecno predviden. Navedeno pomeni, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi določb 56. člena ZDR-1 in tretjega odstavka 68. člena ZJU prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pri odločanju o sodnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja oziroma želja po nadaljevanju, temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi. Ta se lahko kaže tudi v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem, zaradi katerega bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja znatno oteženo.
regres za letni dopust - zastopanje - pooblaščenec - regres za letni dopust
Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je v postopku pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Delovno sodišče ima status okrožnega sodišča, kar pomeni, da stranko v postopku pred sodiščem lahko zastopa le pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Oseba, ki je zastopala tožnika, je ob vložitvi tožbe skupaj s pooblastilom predložila tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zato ni pravne ovire za veljavno zastopanje tožnika preko pooblaščene osebe, ki ima opravljen pravniški državni izpit in deluje v okviru enega sindikata.
nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vrnitev zadeve v novo sojenje
Dejansko stanje obravnavane zadeve ni bilo razjasnjeno do te mere, da bi odpadli pomisleki o pravilnosti zaključkov prvostopnega sodišča. Navedeno pa vsekakor terja ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo bolj skrbno, temeljito in poglobljeno oceno od te, ki jo ima izpodbijana sodba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - poslovna odločitev
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je v pristojnosti poslovodstva - uprave gospodarskega subjekta organizirati delovni proces in spreminjati organizacijo dela, pri tem pa tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovne odločitve, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati.
V obravnavani zadevi je podan organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov. Sprememba organizacije, ki se izrazi v ukinitvi delovnega mesta ter razporeditvi dela, ki se je opravljala na tem delovnem mestu na druge delavce, je organizacijski razlog v smislu navedene določbe. Sprememba organizacije dela ni navidezna in ni prikrivala nekih drugih razlogov, kot to trdi tožnica. Tožena stranka je dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in je naloge prerazporedila med druge delavce.
razveljavitev sodbe - sklep sodišča druge stopnje - gradnja na tujem
Glede na vse obrazloženo je sodba sodišča prve stopnje preuranjena, obremenjena pa je tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v posledici zmotno uporabljenega materialnega prava ne more samo dopolnjevati dokaznega postopka z izvajanjem dokazov in ugotavljanjem še potrebnih pravno odločilnih dejstev ter tudi da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo povzročilo hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP).
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni predlogi - konkretizacija dokaznega predloga - konkretizacija pritožbenih očitkov - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Preizkus obstoja uveljavljene kršitve, to je kršitve pravice do obrambe v zvezi z neizvedbo predlaganih dokazov, je mogoč le, če je očitek določen in jasno utemeljen oz. konkretiziran z navedbo vsebine utemeljitve konkretno navedenega dokaznega predloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016097
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/1, 186/2, 587, 587/1, 605, 605/1.
lizing pogodba - najemna pogodba - podnajem - veriženje pogodb - solidarna odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost
Čeprav lahko med omenjenima tipoma pogodb obstajajo znatne pravne razlike, pa sta v opisanem pogledu najemna pogodba in pogodba o lizingu podobni. Dejanska posledica veriženja teh pogodb je običajno višja cena za končnega najemnika, kot če bi bila o predmetu pogodbe sklenjena le ena pogodba brez vmesnih stopenj (lizingov, najemov in podnajemov). Višja cena iz naslova pribitkov (marž) vmesnih subjektov v primerjavi z direktno sklenjenim poslom ni protipravna, saj je običajna in najbolj tipična posledica takšnih pravnih konstruktov.
Z vidika presoje odškodninske odgovornosti tožene stranke je nepomembno, ali je bilo veriženje pogodb za tožečo stranko nesmotrno. Tožeča stranka oziroma njeni poslovodni organi bi morali pretehtati, sklenitev kakšne pogodbe o najemu letala se tožeči stranki izplača in kakšne ne. Ni namreč obveznost najemodajalca presojati, kje bi najemnik lahko ugodneje pridobil predmet najema.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015941
KZ-1 člen 86, 86/9.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - presoja vseh okoliščin
Ker je glede na veljavno zakonsko ureditev jasno, da alternativne izvršitve kazni ni mogoče vnaprej izključiti niti pri povratnikih, temveč je za sprejem pravilne odločitve potrebno oceniti vsa dejstva in okoliščine, kot jih za predlog obsojenega določa deveti odstavek 86. člena KZ-1, bo sodišče prve stopnje na tej zakonski podlagi in usmeritvah višjega sodišča opravilo dodatno preverjanje in oceno relevantnih okoliščin, povezanih z osebnostjo obsojenca in v zadevi ponovno odločilo.
ZPP člen 199, 199/1, 199/2, 199/3, 200, 200/1, 200/2. ZIZ člen 9, 9/2, 41, 41/5, 44, 44/2, 44/3. ZLS člen 19c, 19c/4.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - stranska intervencija
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je po vsebini postopek s plačilnim nalogom (mandatni postopek), ki mu sledi pogojna dovolitev izvršbe. Zakonsko poimenovanje postopka neustrezno poudarja le cilj izvršbe, čeprav bo ta dopustna šele, če dolžnik ne bo (obrazloženo) ugovarjal in bo postal plačilni nalog pravnomočen. Stališče, da v izvršilnem postopku ni možna stranska intervencija na podlagi smiselne uporabe določil 199. člena ZPP, je sprejemljivo le za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. V mandatnem postopku, kjer bo upnik (tožnik) šele lahko pridobil izvršilni naslov, in to le, če se bo izkazalo, da gre za nesporno terjatev, morajo imeti možnost sodelovanja enako kot v rednem pravdnem postopku tudi osebe, ki imajo pravni interes, da zmaga ena od strank postopka.
Prva in druga alineja tretjega odstavka 97. člena jasno določata, koliko dni dodatnega dopusta se delavcu odmeri iz teh naslovov. Čeprav ima tožnica najmanj 60 % telesno okvaro, vendar ni hkrati tudi invalid II. kategorije, zato ni upravičena do dodatnih treh dni dopusta po 1. alineji, prav tako ni upravičena do dopusta za vsak primer posebej, in sicer kot invalid II. kategorije in posebej za delavca s 60 % telesno okvaro.