kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - objektivna žaljivost - negativna vrednostna ocena
Za kaznivo dejanje razžalitve bo šlo praviloma takrat, kadar kdo o kom izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakršnekoli druge oblike negativne sodbe o njem, pri čemer bo trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da je ravno zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati. V kolikor gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega in subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, bo storilec odgovarjal za drugo kaznivo dejanje iz poglavja kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015941
KZ-1 člen 86, 86/9.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - presoja vseh okoliščin
Ker je glede na veljavno zakonsko ureditev jasno, da alternativne izvršitve kazni ni mogoče vnaprej izključiti niti pri povratnikih, temveč je za sprejem pravilne odločitve potrebno oceniti vsa dejstva in okoliščine, kot jih za predlog obsojenega določa deveti odstavek 86. člena KZ-1, bo sodišče prve stopnje na tej zakonski podlagi in usmeritvah višjega sodišča opravilo dodatno preverjanje in oceno relevantnih okoliščin, povezanih z osebnostjo obsojenca in v zadevi ponovno odločilo.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta bili prva pripravljalna vloga in druga pripravljalna vloga tožnika za postopek potrebni, saj gre za pripravljalna spisa, ki sta bila obsežna, v katerih se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalnih vlog ne vpliva. Tožnik je v navedenih pripravljalnih spisih predlagal tudi dokaze.
fonogram - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - veljavnost sporazuma - primerno nadomestilo
Iz obrazloženega izhaja, da plačilo nadomestil za radiodifuzno oddajanje ob smiselni uporabi meril SS 2006 vključuje plačilo nadomestil za oddajanje radijskega programa po kateremkoli sredstvu oziroma tehničnem postopku. Iz zgoraj obrazložene računske metode za izračun nadomestil (tj. prihodki radiodifuzne organizacije x delež glasbe) je povsem jasno, da so v tako izračunanem nadomestilu zajeti vsi prihodki iz naslova morebitnega oddajanja več radijskih kanalov - ti se namreč "kumulirajo" v celotnem deležu prihodkov radiodifuzne organizacije.
najemna pogodba - najemna pogodba po ZPSPP - odpoved najemne pogodbe - pisna odpoved pogodbe - odpovedni razlog - trditveno in dokazno breme
VS RS je obrazložilo, da določba o sodni odpovedi najemne pogodbe ni prisilna, če odpoveduje najemno pogodbo najemnik. To svojo odločbo je utemeljilo s tem, da ima oblikovalni učinek že najemnikova odpoved najemne pogodbe, ki jo sodišče zgolj vroči. Zato ni nedopustno, če se stranki dogovorita za pisno (in nesodno) odpoved, saj ima oblikovalni učinek že vročitev odpovedne izjave. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je to tudi sicer razumljivo: najemnika prizadene odpoved najetih prostorov praviloma precej bolj kot najemodajalca, saj mora praviloma izprazniti prostore. S tem povezano delo in stroški obremenjujejo le najemnika. Najemodajalec je v lažjem položaju, saj odpoved zanj ni povezana s podobnimi nevšečnostmi. Najemnika ZPSPP zato varuje precej bolj kot najemodajalca. Če pa najemodajalec meni, da varstva ne rabi, in da zadošča pisna odpoved, potem se varstvu lahko odpove.
Pravico do odpovedi si je tožena stranka izgovorila v 4. členu Aneksa 1. Odpoved je podala dne 22. 5. 2015. Odpoved ni bila veljavna, ker druga toženka ni niti dovolj natančno trdila, niti dokazala, da so se njene ekonomske razmere izredno poslabšale.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 9. 8. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 8 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
Če pride med pravdo do delnega umika tožbe, se odloča o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
ZPIZ-2 člen 19, 19/1, 86, 86/1, 86/2, 86/3, 122, 122/1.
nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - III. kategorija invalidnosti
Delno nadomestilo se invalidu III. kategorije, ko gre za zavarovanca, ki kot brezposelna oseba prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti.
razveljavitev sodbe - sklep sodišča druge stopnje - gradnja na tujem
Glede na vse obrazloženo je sodba sodišča prve stopnje preuranjena, obremenjena pa je tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v posledici zmotno uporabljenega materialnega prava ne more samo dopolnjevati dokaznega postopka z izvajanjem dokazov in ugotavljanjem še potrebnih pravno odločilnih dejstev ter tudi da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo povzročilo hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016097
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/1, 186/2, 587, 587/1, 605, 605/1.
lizing pogodba - najemna pogodba - podnajem - veriženje pogodb - solidarna odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost
Čeprav lahko med omenjenima tipoma pogodb obstajajo znatne pravne razlike, pa sta v opisanem pogledu najemna pogodba in pogodba o lizingu podobni. Dejanska posledica veriženja teh pogodb je običajno višja cena za končnega najemnika, kot če bi bila o predmetu pogodbe sklenjena le ena pogodba brez vmesnih stopenj (lizingov, najemov in podnajemov). Višja cena iz naslova pribitkov (marž) vmesnih subjektov v primerjavi z direktno sklenjenim poslom ni protipravna, saj je običajna in najbolj tipična posledica takšnih pravnih konstruktov.
Z vidika presoje odškodninske odgovornosti tožene stranke je nepomembno, ali je bilo veriženje pogodb za tožečo stranko nesmotrno. Tožeča stranka oziroma njeni poslovodni organi bi morali pretehtati, sklenitev kakšne pogodbe o najemu letala se tožeči stranki izplača in kakšne ne. Ni namreč obveznost najemodajalca presojati, kje bi najemnik lahko ugodneje pridobil predmet najema.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20.. ZDavP-2 člen 65.. ZPP člen 191, 191/1.
vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - sospornik
Tožnica je uveljavljala sodno varstvo zoper toženo stranko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi odprave njegovih odločb, s katerimi ji je bilo naloženo plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, od Republike Slovenije kot novega toženca pa je uveljavljala plačilo odškodnine. Gre za različna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago. Zaradi neizpolnjenih v zakonu določenih splošnih predpostavk za naknadno sosporništvo na strani tožene stranke in nedovoljene razširitve spora na Republiko Slovenijo, tožnica brez podlage smiselno uveljavlja vsebinsko obravnavanje zadeve in priznanje odškodnine.
ZFPPIPP člen 310, 310/1, 330, 330/3, 341, 341/7, 341/7-12.
soglasje k sklenitvi kupoprodajne pogodbe - prepozna prijava izločitvene pravice - začetek prodaje - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Domnevna izločitvena upnica je izločitveno pravico prepozno prijavila in je tudi ni uveljavila v roku enega meseca od napotitve na pravdo. To bi lahko storila tudi kasneje, ker se v postopku osebnega stečaja ne uporablja določba tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Vendar pa bi morala upnica tudi, če gre za postopek osebnega stečaja, izločitveno pravico s tožbo uveljavljati pred pravnomočnostjo sklepa o tretji prodaji z dne 13. 12. 2017. Izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo dolžnikovega premoženja le v primeru, če je pravočasno prijavljena in je v primeru prerekanja tožba na ugotovitev izločitvene pravice vložena pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017983
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 167, 174.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - poklicna bolezen - invalid - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - vzrok invalidnosti - socialni spor - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - teorija jajčne lupine - vzročna zveza - mesečna renta - svinec - kronična zastrupitev s svincem
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožničina delovna zmožnost v poglavitni meri zmanjšana zaradi poklicne bolezni zastrupitve s svincem in drugih bolezni, povezanih z delom, zaradi česar tožnici ni bilo mogoče zagotoviti dela na drugem ustreznem delovnem mestu in je brez zaposlitve ter ji posledično nastaja materialno prikrajšanje. Pravilno je sklenilo, da je tožničino poslabšanje zdravja, za katerega je v poglavitnem delu odgovorna tožena stranka, v vzročni zvezi z izgubo zaposlitve in posledično nastalo premoženjsko škodo zaradi izgube rednega mesečnega dohodka.
Ker s strani socialnega sodišča ugotovljena odstotkovna porazdelitev posameznih vzrokov za nastanek tožničine invalidnosti služi le priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ni mogoče teh ugotovitev enostavno preslikati v deljeno vzročnost v smislu delne razbremenitve tožene stranke za nastanek premoženjske škode tožnici, ker naj ne bi bila podana vzročna zveza med njenim ravnanjem oziroma opustitvami ter nastankom premoženjske škode tožnici. Pri odločitvi o odgovornosti za tožnici nastalo premoženjsko škodo je treba ustrezno in skladno z novejšimi teorijami o vzročni zvezi presoditi obstoj vzročne zveze med storitvami in opustitvami tožene stranke oziroma nevarno dejavnostjo, v okviru katere je prišlo do tožničine zastrupitve s svincem oziroma razvoja poklicne bolezni.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da ima dokončni obračun v skladu z ustaljeno sodno prakso naravo izvensodne poravnave.
Terjatev tožeče stranke (podizvajalec) do tožene stranke (naročnik) je odvisna od njene terjatve do izvajalca. Če se njena terjatev do izvajalca zaradi pobota zniža se posledično zniža tudi njena terjatev do tožene stranke (naročnika), kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in upoštevalo. Naročnik v skladu z določilom 631. člena OZ ne more podizvajalcu dolgovati več, kot podizvajalcu dolguje izvajalec. Tožena stranka pa je dolžna izvajalcu za dela, ki jih je opravil podizvajalec (ne glede na vrednost, ki jo je podizvajalec zaračunal izvajalcu), plačati le toliko, kot je za ta dela izvajalec predvidel v ponudbenem predračunu.
Sodišče ne more posegati v avtonomne odločitve delodajalca glede sistemizacije, tako je imela tožena stranka pravico, da na novo sistemizira delovna mesta oziroma nekatera ukine glede na potrebe dela.
Toženec je zoper odločitev sodišča prve stopnje - zamudno sodbo - vložil pritožbo. Ker ob vložitvi pritožbe sodne takse ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve naloga takso plača. Tožnik sodne takse ni plačal niti do izteka roka, ki mu ga je določilo sodišče v nalogu. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato je skladno z določbo 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je pritožba umaknjena.
stranski intervenient - prošnja za podaljšanje roka - upravičen razlog - sodni rok - podaljšanje roka
Roki, ki niso določeni z zakonom so t. i. sodni roki, ki jih po 1. odst. 110. člena ZPP določa sodišče glede na vsakokratne okoliščine primera. Sodni rok se lahko v skladu z 2. odst. 110. člena ZPP na predlog stranke tudi podaljša, vendar le, če so podani upravičeni razlogi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00017571
ZPP člen 208, 208/2. Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 60, 60/3, 91, 91/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 19, 19/1.
prekinitev postopka - model - ničnost modela - Sodišče Evropske unije (SEU) - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - odločanje o pritožbi - nadaljevanje prekinjenega postopka
Postopek pred Evropskim sodiščem v smislu člena 60 tretjega odstavka Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelu ni končan, dokler ni odločeno o pritožbi.
kaznivo dejanje velike tatvine - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - preizkus kazenske sankcije
Za pritožbene trditve, da bi naj vžigalnik z obdolženčevimi biološkimi sledovi na kraju dejanja nekdo podtaknil, v predmetnem kazenskem spisu ni prav nobene podlage.
ZSPJS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3.. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2008) člen 5, 5/2.
plačilo razlike plače - položajni dodatek - določitev kriterijev - uredba - vojska
Splošne pogoje za dodelitev pravice do položajnega dodatka opredeljuje le ZSPJS, uredbi pa je prepuščena samo določitev kriterijev za višino le tega (5-12 %). Zato je treba Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba o uvrstitvi), v delu, ki zaostruje pogoje za pridobitev pravice do položajnega dodatka, razlagati restriktivno.
Uredba o uvrstitvi je pri določitvi kriterija za 5 % dodatek, ki pripada vodji skupine, ki šteje le 3 člane, restriktivneje opredelila notranjo organizacijsko enoto. Pritožbeno sodišče ocenjuje navedeno kot dopustno, saj drugi odstavek 5. člena Uredbe o uvrstitvi predstavlja izjemo (v korist upravičencem do dodatka) proti prvemu odstavku tega člena, ki podeljuje dodatek vodjem bistveno večjih skupin oziroma notranjih organizacijskih enot. Vendar se mora tako specifično opredeljena notranja organizacijska enota (delovna, začasna, bojna ali operativna skupina, ki je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni) vseeno presojati skladno z zakonskimi pogoji, ki vežejo dodatek na notranjo organizacijsko enoto, torej na določen akt o notranji organizaciji delodajalca oziroma (v primeru tožene stranke) na njeno notranjo formacijo delovnih mest. Zato je treba opraviti presojo, ali je tožena stranka izdala določene akte, s katerimi je morebiti vzpostavila takšno notranjo enoto oziroma formacijo, ne glede na to, da v teh aktih ni striktno opredeljena, kot to zahteva Uredba o uvrstitvi.