Pritožnik zahtev iz navedene določbe ni izpolnil niti z dopolnjeno vlogo, zaradi česar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da vloga ni dopolnjena tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati, saj še vedno ne vsebuje enovitega opisa kaznivega dejanja, o katerem bi sodišče lahko odločilo.
Obravnavani kazenski postopek je bil uveden na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca, ki ga je na naroku za glavno obravnavo umaknil, pregon pa je nadaljeval oškodovanec kot tožilec. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženko hkrati oprostilo obtožbe oškodovanca kot tožilca (I. točka izreka) in zavrnilo obtožbo državnega tožilca (II. točka izreka). Takšna odločitev ni pravilna, saj je po tožilčevem umiku obtožnega akta oškodovanec nadaljeval kazenski pregon, zato sodišče ne bi smelo izdati zavrnilne sodbe (prvi odstavek 61. člena ZKP), saj slednjo izda le, če oškodovanec izjavi, da ne bo nadaljeval kazenskega pregona.
Do umika obtožnega akta, ki je po 1. točki 357. člena ZKP razlog za izdajo zavrnilne sodbe, je bil upravičeni tožilec državni tožilec in ne oškodovanec. Slednji je prevzel pregon in s tem postal stranka šele po umiku, zato se ne more pritožiti zoper zavrnilno sodbo, ki je bila (nepravilno) izdana kot posledica tožilčevega umika obtožnega predloga, kar pomeni, da bi zavrnilno sodbo, ki je bila izdana na podlagi umika obtožnega akta lahko s pritožbo izpodbijal le državni tožilec, česar ni storil. Ker lahko pritožbeno sodišče pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe presoja zgolj na podlagi pritožbe, ki jo je vložila upravičena oseba, je lahko v nadaljevanju odločalo le o pritožbi zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe, zavrnilni del v II. točki izreka pa je postal pravnomočen (prvi odstavek 129. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00018146
OZ-UPB1 člen 179, 182, 287, 287/1. ZOZP-UPB3 člen 20a, 20a/2.
povrnitev nepremoženjske škode višina denarne odškodnine - primerna denarna odškodnina - delno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - specifikacija po vrsti in višini
Toženka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da je sodišče prve stopnje v zvezi z upoštevanjem pred pravdo nesporno plačanega dela odškodnine za nepremoženjsko škodo storilo bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. O odločilnih dejstvih namreč ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami in zapisniki, ampak se toženka ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z višino pred pravdo plačanega zneska odškodnine za nepremoženjsko škodo, kar pa je drug, ločen pritožbeni razlog.
predlog upnika - aktivna legitmacija - navodila sodišča upravitelju - odredba sodišča - pritožba proti sklepu - sklenitev prodajne pogodbe - sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe
Kar želi pritožnik, ki v postopku zavezujočega zbiranja ponudb ni dal najvišje ponudbe, izposlovati je, da naj sodišče prve stopnje da upravitelju obvezna navodila v postopku unovčenja stečajne mase tako, da je upravitelj ne samo dolžan pritožnika obvestiti o izidu postopka zavezujočega zbiranja ponudb, temveč (kar je bistvo pritožnikovega zavzemanja) da bi sodišče upravitelju naložilo, da mora z njim skleniti prodajno pogodbo.
Stališče sodišča prve stopnje, da upnik nima aktivne legitimacije za predlog, je pravilno in že to je zadoščalo za zavrnitev upnikovega predloga za dajanje obveznih navodil. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude, ne pa predloga kot oblike pravovarstvenega zahtevka.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1. ZPP člen 213, 287, 287/2.
vročanje pisanja stranki v tujini - prevod vloge v tuj jezik - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev nepomembnih dokazov
Toženec dejansko prebiva v Republiki Avstriji. To dejstvo samo po sebi ne pomeni, da je bilo potrebno tožbo in druga pisanja prevesti v nemščino. Toženec ne trdi, da je tuj državljan, odgovor na tožbo in pritožbo je tudi sicer vložil sam in v slovenskem jeziku. Toženec je imel pravico sprejem pisanja zavrniti, če ni sestavljeno ali prevedeno v uradni jezik zaprošene države članice, ali v jezik, ki ga naslovnik razume česar pa ni storil. Nasprotno: slovensko pisanje je toženec sprejel in nanj v slovenščini tudi odgovoril.
Na podlagi merila, da je podjemnik dolžan upoštevati naročnikov interes v obsegu, v katerem ve oziroma bi zanj lahko vedel, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo, ob katerem je sodišče štelo še, da bi tožeča stranka morala vedeti, da dokumenti, narejeni po gradbenem dovoljenju, zaradi sprememb niso več ustrezni, je zaključek, da tožena stranka ni bila seznanjena s posebnimi okoliščinami posla, na podlagi katerih bi sploh lahko podvomila v neustreznost datotek, pravilen.
ZFPPIPP člen 400, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/5.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - določitev preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja - novela ZFPPIPP-G - ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja - namen odpusta obveznosti - namen postopka osebnega stečaja - poplačilo upnikov
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo stališče višjega sodišča (Cst 595/2016, Cst 662/2016), da osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP (razen v izjemnih primerih) ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let (če so izpolnjeni v 1. in 2. točki osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP določeni pogoji). Glede na to, da sta do vložitve upraviteljevega ugovora že pretekli dve leti (in pol) preizkusne dobe, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP v zvezi s petim odstavkom 34. člena ZFPPIPP-G.
Tar. št. 39 OT določa, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah. Izrecno je določeno, da se storitve po tej tarifi obračunajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Pomeni, da je priglašene stroške za posvet s stranko in pregled dokumentacije mogoče priznati le, če gre za samostojno storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah.
spor majhne vrednosti - materialna podlaga - uporaba materialnega prava po uradni dolžnosti - pravna podlaga tožbenega zahtevka - upravljanje večstanovanjske zgradbe - veljavna sklenitev pogodbe - pogodba o opravljanju upravniških storitev - povračilni tožbeni zahtevek
Ker mora sodišče utemeljenost zahtevka preveriti na vseh, v poštev prihajajočih materialnih podlagah, pritožba neupravičeno graja, da se tožeča stranka na verzijo oz. zakonsko subrogacijo ni sklicevala oz. da povračilnega zahtevka ni utemeljevala.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazni standard verjetnosti - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode zaradi izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane dobrine, nujnosti hitrega postopka, in dejstva, da so izrečeni ukrepi začasni, zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.
stroški cenitve - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za preklic dražbe - predlog dolžnika za odlog izvršbe - oprostitev položitve kupnine - višina nagrade izvedenca - ločeno obravnavanje zahtevkov - res iudicata - zahteva za izločitev sodnika - izločitveni razlog - pristranskost sodišča - neenakopravno obravnavanje - mnenje sodnega cenilca o novi vrednosti nepremičnine - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - upnik kot kupec nepremičnine - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - očitno prenizka vrednost - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nevednost stranke - obrazloženost odločitve - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - trditveno in dokazno breme - pavšalne navedbe - varstvo dolžnika v izvršilnem postopku - potrebni izvršilni stroški
Zaradi že sprejete pravnomočne odločitve o odmeri stroškov cenilki o zahtevnosti cenitve v fazi naložitve stroškov postopka v plačilo dolžniku ni več mogoče razpravljati.
Tako vložitev predloga za odlog izvršbe kot vložitev predloga za preklic dražbenega naroka ne vplivata na potek izvršilnega postopka.
Sklicevanje na podobnost z zadevo Vaskrsić proti Sloveniji ni utemeljeno iz več razlogov.
Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku ne zadošča kakršenkoli dokazni predlog, temveč se zahteva predložitev mnenja sodnega cenilca.
Odlog izvršbe predstavlja izjemo od običajnega poteka in namena izvršilnega postopka. Za takšno izjemo morajo obstajati posebej tehtni razlogi.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53.
sprejem na zdravljenje na psihiatrični oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - duševna motnja - načelo sorazmernosti - pravica do prostovoljnega zdravljenja - ustavne pravice
Nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ogroža svoje zdravje in življenje drugih ali si povzroča hudo premoženjsko škodo.
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotne udeleženke in ki se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotne udeleženke. Drži, da gre za skrajni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, vendar tudi te, ustavno zagotovljene pravice, niso neomejene.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Izdaja plačilnega naloga, zoper katerega je tožnica vložila ugovor in ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo, je posledica dejstva, da je o tem, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, že pravnomočno odločeno.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 377.
pritožbeni interes po vložitvi pritožbe odpade - procesna predpostavka za pritožbo - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - neobstoj pravnega naslednika - možnost izboljšanja pravnega položaja - nedovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Ker je tožena stranka prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka na pasivni strani nima pravnega naslednika. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pritožbeni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi ob odločanju o pritožbi. Ker je tožena stranka prenehala obstajati, tožeča stranka zase bolj ugodnega pravnega položaja v tem sporu ne more doseči. S tem je tožeča stranka izgubila pravni interes za pritožbo, njena pritožba pa je postala nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 2.. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 1, 2, 16, 19. ZPP člen 458/1.
oskrba s pitno vodo - gospodarska javna služba - spor majhne vrednosti - neizvedba dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja
Kriterij za obveznost občana, da plača dajatve javnim službam, je namreč lahko le, ali so bile storitve javnih služb tudi izvedene, ne pa ali je bila občina dolžna storitve izvajati.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDD-1 člen 7, 31, 31/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - snemanje
Vsak sum še ne pomeni seznanitve s kršitvami. Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev kot pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga.
Delodajalec ima skladno s sodno prakso pravico zaščititi svoj premoženjski interes z nadzorom, ki lahko vključuje zbiranje podatkov od drugih oseb, neposredno zaznavo in vizualno beleženje, ne da bi opisana ravnanja predstavljala poseg v delavčevo pravico do zasebnosti. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je bila uporaba tehničnih sredstev v obravnavanem primeru nujno potrebna za zavarovanje dokazov, in da so dokazi v skladu z ZDD-1.
Res je sicer naloga cestninskega nadzornika oziroma vodje cestninskih nadzornikov, da delavca opozori, vendar če ta tega ne stori, to ne pomeni, da delavec ne krši navodil delodajalca, oziroma krši ZDR-1.
Kršitve, ki jih je tožnik storil, in sicer ravnanje, ki ni ustrezalo navodilom glede javljanja ustavljenih vozil, pomenijo hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, prav tako tudi v povezavi z dejstvom, da je detektiv ugotovil, da je tožnik pustil voznikom, ki niso imeli cestninske vinjete, da so odpeljali, ne da bi kupili vinjeto in ne da bi vinjeto prilepili na vetrobransko steklo.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00016337
ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 199/4, 200, 200/3, 200/5, 200/11, 201a, 201a/1, 413, 413/1.. ZPIZ člen 208.. ZDR-1 člen 200, 200/4.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 21.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - prispevki - delovni čas - poklicno zavarovanje - sodno varstvo - zavarovalna doba s povečanjem - obračun in plačilo prispevkov - voznik avtobusa
ZPIZ-2 določa pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje. Prvi odstavek 201.a člena ZPIZ-2 predvideva, da bo minister, pristojen za delo, imenoval komisijo, pristojno za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena ZPIZ-2, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, ki pa še ni bila imenovana, prav tako Vlada Republike Slovenije v soglasju s socialnimi partnerji še ni določila meril in kriterijev iz četrtega odstavka 199. člena ZPIZ-2 oziroma izdala uredbe, s katero bi se določila merila in kriteriji za ugotavljanje delovnih mest iz prvega odstavka 199. člena tega zakona ter način in financiranje dela komisije iz 201. in 201.a člena tega zakona. Zato je treba pri ugotavljanju delovnih mest, glede katerih obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, upoštevati stanje pred uveljavitvijo ZPIZ-1, glede na določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2, ki določa, da so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem.
Voznikom avtobusov se ob določenih pogojih šteje zavarovalna doba s povečanjem, če prebijejo na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu.
Delo voznika avtobusa ni samo vožnja, temveč tudi s tem povezana opravila (npr. priprava avtobusa, skrb za tehnično brezhibnost). Zato je treba v delovni čas, ki se upošteva pri priznanju pravice do poklicne pokojnine, šteti tudi pripravo, pospravo in postanke. Vsa ta opravila so namreč s samim delom voznika avtobusa tako močno povezana, da ni mogoče reči, da ne spadajo v delo voznika. Časa bolniške odsotnosti oziroma druge odsotnosti: letni dopust, bolniški stalež, udeležba na krvodajalski akciji ni dopustno odšteti od dejanskega delovnega časa, ki ga tožnik prebije na delu.
Ker ima upnik na podlagi zakona samega svojo denarno terjatev zavarovano s pridržno pravico, bi njegov zahtevek, če bi ga hotel zavarovati z začasno odredbo, lahko glasil le, da se ta njegova pravica ugotovi. Vendar pa bi v takšnem primeru moral tožnik kot posebno procesno predpostavko za dopustnost ugotovitvene tožbe izkazati, da ima za vložitev takšne tožbe pravni interes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00016317
ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/6. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odškodninska tožba zoper poslovodjo družbe - trditveno in dokazno breme stranke - razpravno načelo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - obveznost rezultata - obveznost prizadevanja - nedopustna pritožbena novota
Kot velja za vsak pravdni postopek, velja tudi za odškodninsko tožbo zoper poslovodjo, da je dolžna vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, oziroma s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Tožeča stranka, ki je zatrjevala, da toženec pri opravljanju svojih nalog ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika v dobro družbe, bi morala navesti, katero je bilo njegovo škodno ravnanje, opredeliti škodo in vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo. Poslovodja, toženec, pa bi moral za očitana škodna ravnanja zatrjevati in dokazati, da je v zvezi z njimi pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti.