prekinitev pravdnega postopka - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - razveljavljena pravna podlaga - ustavna odločba
Tožeča stranka je tožbo vložila 25. 11. 2009, torej pred začetkom uporabe ZPŠOIRSP, zato je za zadevo tožeče stranke razveljavitev 12. člena ZPŠOIRSP začela učinkovati naslednji dan po objavi odločbe v uradnem listu, torej 15. 4. 2018 (43. člen Zakona o ustavnem sodišču).
V konkretnem primeru ni podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2, da bi bilo mogoče poseči v pravnomočno odločbo o priznani pokojnini in jo odmeriti v višjem znesku, kot dopušča odmera od najvišje pokojninske osnove. Seveda ni nobene zakonske podlage, da bi bilo mogoče tožnikovo pokojnino, priznano z dokončno odločbo, odmerjati sorazmerno po predpisih, veljavnih do uveljavitve vsakokratne pokojninske reforme. Takšna odmera praktično ne bi bila niti izvedljiva. Pravno povsem irelevantno je tudi tožnikovo sklicevanje na 177. člen ZPIZ-1, saj v konkretnem primeru ne gre za spor o izbirni pravici med starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino, temveč izključno za spor o višini starostne pokojnine.
Varstvo pričakovanih pravic je v skladu s 391. členom ZPIZ-2 zagotovljeno osebam, ki so do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, vendar še niso vložile zahteve, tako da lahko uveljavijo pravico po ZPIZ-1. Kljub dejstvu, da je pritožnik skoraj celotno pokojninsko dobo dopolnil v času veljavnosti ZPIZ-92 in ZPIZ-1, mu je bilo mogoče pokojninsko dajatev odmeriti le na temelju ZPIZ-2, ker so bili šele tedaj izpolnjeni pogoji za priznanje pravice in odmero pokojninske dajatve.
Pritožnik zahtev iz navedene določbe ni izpolnil niti z dopolnjeno vlogo, zaradi česar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da vloga ni dopolnjena tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati, saj še vedno ne vsebuje enovitega opisa kaznivega dejanja, o katerem bi sodišče lahko odločilo.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - rok za izročitev nepremičnine - začetek teka roka
Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer že ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje tega hkrati s sklepom o prodaji z dne 8. 3. 2018 ni storilo, pač pa je to storilo šele z izpodbijanim sklepom na predlog upravitelja. To pomeni, da je bil rok za izpraznitev dejansko že podaljšan. Za to, da bi rok za izročitev nepremičnine tekel šele od pravnomočnosti sklepa o izpraznitvi, kot to predlaga dolžnik, ni nobene zakonske podlage.
predlog upnika - aktivna legitmacija - navodila sodišča upravitelju - odredba sodišča - pritožba proti sklepu - sklenitev prodajne pogodbe - sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe
Kar želi pritožnik, ki v postopku zavezujočega zbiranja ponudb ni dal najvišje ponudbe, izposlovati je, da naj sodišče prve stopnje da upravitelju obvezna navodila v postopku unovčenja stečajne mase tako, da je upravitelj ne samo dolžan pritožnika obvestiti o izidu postopka zavezujočega zbiranja ponudb, temveč (kar je bistvo pritožnikovega zavzemanja) da bi sodišče upravitelju naložilo, da mora z njim skleniti prodajno pogodbo.
Stališče sodišča prve stopnje, da upnik nima aktivne legitimacije za predlog, je pravilno in že to je zadoščalo za zavrnitev upnikovega predloga za dajanje obveznih navodil. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude, ne pa predloga kot oblike pravovarstvenega zahtevka.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 48/2, 49, 49/1.
nagrada izvedenca - plačilo prispevkov - davek na dodano vrednost (DDV) - akontacija dohodnine - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - povečanje nagrade - materialni stroški izvedenca
Izvedenka je delo opravila kot samostojna podjetnica. V takem primeru pa ji sodišče ne sme obračunati prispevkov, saj si jih izvedenka plačuje sama v okviru svoje dejavnosti. Prav tako je po prepričanju višjega sodišča materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje o akontaciji dohodnine. Tudi akontacijo dohodnine si namreč samostojni podjetniki plačujejo sami na podlagi davčnega obračuna, ki je odvisen od davčne osnove tekočega leta, ki jo ugotovi sam zavezanec.
umik tožbe - pritožbene novote - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
V skladu s 158. členom ZPP je dolžan v primeru umika tožbe tožnik nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Vendar pa predvideva omenjena določba tudi izjemo od tega osnovnega primera, in sicer če je umik tožbe takojšnja posledica toženčeve izpolnitve zahtevka.
ZZZDR-UPB1 člen 123, 124, 124/2.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2.. ZSV-UPB2 člen 100, 100/3.
Polnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če nimajo in si ne morejo pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, razen, če sami iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti do otroka, skladno z določbo 123. člena ZZZDR. Torej polnoletni otroci, do katerih starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, niti v primeru, da starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje, staršev niso dolžni preživljati oziroma konkretno, niso dolžni plačevati storitev institucionalnega varstva.
Zavarovanec ima po 2. odst. 70. člena ZUTD pravico do uveljavitve preostalega, še neizkoriščenega dela denarnega nadomestila, če pravice ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah zakona razlog za prenehanje pravice, razen če ima pogoje za priznanje nove pravice, oziroma če njegova ponovna brezposelnost ni nastala iz razloga, zaradi katerega se pravica odkloni. ZUTD v 3. odst. 70. člena daje zavarovancu katerega neizkoriščeni del denarnega nadomestila bi bil daljši od trajanja novega nadomestila, možnost izbire, da namesto nove pravice uveljavi preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Vendar mora biti odločitev o izbiri preostalega, neizkoriščenega dela nadomestila, pisna. Preklic je možen le do izdaje odločbe organa prve stopnje.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1. ZPP člen 213, 287, 287/2.
vročanje pisanja stranki v tujini - prevod vloge v tuj jezik - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev nepomembnih dokazov
Toženec dejansko prebiva v Republiki Avstriji. To dejstvo samo po sebi ne pomeni, da je bilo potrebno tožbo in druga pisanja prevesti v nemščino. Toženec ne trdi, da je tuj državljan, odgovor na tožbo in pritožbo je tudi sicer vložil sam in v slovenskem jeziku. Toženec je imel pravico sprejem pisanja zavrniti, če ni sestavljeno ali prevedeno v uradni jezik zaprošene države članice, ali v jezik, ki ga naslovnik razume česar pa ni storil. Nasprotno: slovensko pisanje je toženec sprejel in nanj v slovenščini tudi odgovoril.
Za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, po ZPIZ-1 bi moral biti postopek za uveljavitev pravice začet najpozneje do 31. 12. 2012. V primerih, ko je bil postopek začet po 1. 1. 2013 se namreč uporabljajo določbe ZPIZ-2. Za pravilno rešitev predmetnega spora je ključno že, da je tožnik vlogo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro vložil v času veljave ZPIZ-2, da je njegova telesna okvara nastala kot posledica bolezni in ne zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zaradi česar na podlagi drugega odstavka 403. člena ZPIZ-2 nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - zbiranje osebnih podatkov s strani sodišča - obstoj transakcijskega računa v republiki sloveniji - oprava izvršbe v republiki sloveniji
Sodišče opravi poizvedbo o podatkih - dolžnikovem računu in banki v elektronsko dosegljivih evidencah, to pa je podatek o računih dolžnika pri bankah na ozemlju RS. Slovensko sodišče sme opravljati izvršbo le na ozemlju Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00018146
OZ-UPB1 člen 179, 182, 287, 287/1. ZOZP-UPB3 člen 20a, 20a/2.
povrnitev nepremoženjske škode višina denarne odškodnine - primerna denarna odškodnina - delno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - specifikacija po vrsti in višini
Toženka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da je sodišče prve stopnje v zvezi z upoštevanjem pred pravdo nesporno plačanega dela odškodnine za nepremoženjsko škodo storilo bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. O odločilnih dejstvih namreč ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami in zapisniki, ampak se toženka ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z višino pred pravdo plačanega zneska odškodnine za nepremoženjsko škodo, kar pa je drug, ločen pritožbeni razlog.
varnostni ukrepi - izrekanje varnostnih ukrepov - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - sprememba ukrepa - izpodbijanje dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ugotavljanje dejanskega stanja - psihiatrično izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - poseg v pravico do osebne svobode - načelo sorazmernosti
Sprememba varnostnega ukrepa po 70b. členu KZ-1 v ukrep 70a. člena KZ-1 mora temeljiti na popolnoma ugotovljenem dejanskem stanju. Če so si stališča zdravnikov o spremembi ukrepa nasprotujoča, mora sodišče prve stopnje nejasnosti ugotoviti pred izdajo odločbe po tretjem odstavku 70b. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00016343
OZ člen 179. ZPP člen 14.
kršitev osebnostnih pravic v tisku - javna oseba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Odmera denarne odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic, storjenih s tiskom, zoper javno osebo (župan).
Vezanost pravdnega sodišča se nanaša ne elemente (predpostavke) obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Natančneje, pravdno sodišče je vezano na tista ugotovljena dejstva v kazenskem postopku, od katerih je odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020031
OZ člen 168. SZ-1 člen 68, 68/1, 68/2, 71, 71/2. ZPP člen 212.
pogodba o dobavi toplote - delitev stroškov etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe - upravnik kot zakoniti zastopnik - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - pasivna legitimacija upravnika - ključ delitve stroškov dobave toplote - višina tožbenega zahtevka - nesklepčnost
Pritožba ima sicer prav, da med dobaviteljem in etažnimi lastniki sklenjena pogodba zavezuje dobavitelja in etažne lastnike tudi še potem, ko se spremeni upravitelj. Pogodbeni stranki sta v tem primeru na eni strani dobavitelj in na drugi strani etažni lastniki. Upravnik je le zastopnik etažnih lastnikov (prvi odstavek 68. člena SZ-1), ki pa ima na temelju takšne pogodbe vendarle dolžnost do samega dobavitelja. Slednjemu je namreč dolžan na njegovo zahtevo dati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Kvečjemu, če bi toženke kršile to svojo obveznost, bi tožeča stranka od toženk lahko zahtevala odškodnino. Odškodnino bi lahko praviloma zahtevala v višini svojega izpada dohodkov (168. člen OZ). Vendar pa lahko tožeča stranka zahteva od vsake toženke le toliko, kolikor ji je prizadejala škode prav ona. Ker tožeča stranka na ta način ni opredelila zahtevka, je tožba po višini ostala nesklepčna ne glede na pravni temelj, ki bi prišel v poštev. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe pa je neutemeljen.
Tar. št. 39 OT določa, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah. Izrecno je določeno, da se storitve po tej tarifi obračunajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Pomeni, da je priglašene stroške za posvet s stranko in pregled dokumentacije mogoče priznati le, če gre za samostojno storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah.