Tožena stranka se v pritožbi nadalje sklicuje na dobre poslovne običaje (5. člen OZ), po katerih bi se morala tožeča stranka ravnati. Tožeča stranka naj tako pisnega predloga tožene stranke z dne 7.5.2013 ne bi zavrnila, od maja 2013 ni izstavila nobenega računa več, s čimer naj bi dajala vtis, da je dogovor sklenjen. Višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da mora tožeča stranka spoštovati načelo vestnosti in poštenja in v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, vendar kot je sodišče prve stopnje pojasnilo glede na ravnanje tožeče stranke, tožena stranka ni mogla utemeljeno sklepati, da je bil sklenjen ustni dogovor. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni več izstavila naslednjih računov zaradi reklamacij, ki jih je uveljavljala tožena stranka pri tožeči stranki in zaradi pričetka sodnega spora v zadevi opr. št. XIV Pg 873/2014, na katerega zaključek je želela počakati. Glede na razlog, zakaj tožeča stranka računa ni izstavila več, ter dejstvo, da so pogovori o dokončni ureditvi razmerij med strankama po odpovedi pogodbe potekali, tožeči stranki po ugotovitvah višjega sodišča ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji.
ZIZ člen 24, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 225, 226. OZ člen 135, 164, 164/1, 433, 433/1.
nedenarna terjatev - pasivna legitimacija - pristop k dolgu - prehod premoženja - prehod terjatve - škoda - odškodninski zahtevek - krivda - odgovorna oseba - adaptacija - nenadomestno dejanje - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug
Nedenarna obveznost in z njo povezana denarna terjatev izvirata iz odškodninskega zahtevka, podlaga katerega je krivdna odgovornost. Kljub temu, da je škoda, iz katere izvira izterjevana odškodninska terjatev, nastala v zvezi z opravljanjem adaptacijskih del v stanovanju, je za škodo odgovoren tisti, ki je adaptacijo opravljal, torej prvi dolžnik. Škoda je vezana neposredno na odgovorno osebo, ki jo je s posegom v stanovanje povzročila, in ne na sámo stanovanje. Posledično ni mogoče šteti, da je s prodajo stanovanja drugemu dolžniku oziroma s prenosom stanovanja kot premoženjske celote na novega imetnika prišlo tudi do pristopa k dolgu v smislu prvega odstavka 433. člena OZ, saj ta ureja le odgovornost za dolgove, ki se nanašajo na preneseno premoženjsko celoto.
Obveznosti dolžnika, da mora opraviti sanacijska dela v stanovanju upnikov, ni mogoče šteti za nenadomestno obveznost, temveč gre za obveznost, ki jo lahko opravi tudi kdo drug. Izvršba se v takem primeru opravi po določbah 225. člena ZIZ, tega pa upnika nista predlagala oziroma nista predlagala primernega izvršilnega sredstva za izterjavo svoje nedenarne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00018382
KZ-1 člen 7, 7/2, 135, 135/1, 190, 190/1. ZPP člen 14. ZZZDR člen 106. URS člen 53, 54. OZ člen 135, 170, 171, 179.
odvzem mladoletne osebe - pravica do stikov z otrokom - kršitev pravice do stikov z otrokom - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - osebnostna pravica - pravica do družinskega življenja - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - višina denarne odškodnine - duševne bolečine - strah - objektivna pogojenost višine odškodnine - individualizacija višine odškodnine
Civilno sodišče je vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča glede kazenske odgovornosti storilca. Kazensko sodišče je ugotovilo, da je toženka zlonamerno onemogočala, da bi se uresničila izvršljiva odločba o stikih. V danem primeru se kvalifikacija naklepa po kazenskem pravu in naklepa po civilnem pravu ujemata. Slednji je bistveni kvalifikatorni del kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila toženkina ravnanja zavestna, premišljena in ciljno usmerjena. Stikov otrok s tožnikom ni podpirala, in ni poskrbela, da bi bili izvedljivi.
Zaradi kršitve pravice do osebnega in družinskega življenja tožniku v zvezi z določitvijo višine odškodnine ni bilo potrebe po postavitvi izvedenca. Izvedba dokaza z izvedenci je potrebna takrat, ko je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Dejstva, na podlagi katerih je sodišče odločalo o obstoju pravno priznane škode in o višini odškodnine, so del tožbene trditvene podlage, ki se je v dokaznem postopku izkazala za resnično. Tožnikovo zaslišanje je po načelu proste presoje dokazov zadostovalo za vsebinsko konkretizacijo določbe 179. člena OZ ter za uporabo vrednostnih meril, ki jih ni bilo treba opredeljevati s strokovnimi mnenji.
Tožba je sklepčna, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Ključna tožbena navedba, ki zadostuje za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1 (vsebina katere so očitki v zvezi s tožnikovo agresijo, nesramnostjo, konfliktnostjo, žalitvami in krivimi obtožbami), je v tem, da tožnik očitano zanika. Napačna je pritožbena trditev, da tožnik tega ni dokazal. Poleg tega, da gre za zatrjevanje negativnega dejstva, dokazovanje katerega je samo po sebi oteženo, tudi sicer za izdajo zamudne sodbe ni potrebno predložiti nobenega dokaza (saj izdaja zamudne sodbe ne temelji na izvedenem dokaznem postopku). Če tožnik ob vložitvi tožbe vseeno predloži kakšen dokaz, ta po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP ne sme nasprotovati njegovim tožbenim navedbam. Vendar pa to ne pomeni, kot zmotno meni tožena stranka, da je tožnik s tem, ko je tožbi priložil izpodbijano odpoved, predložil dokaz, ki nasprotuje njegovim navedbam o nezakonitosti te odpovedi. Kot že rečeno, je bistvo njegovih tožbenih trditev v tem, da očitki iz odpovedi ne držijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016785
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 8, 247, 247/2, 254. Pravilnik o policijskih pooblastilih (2006) člen 71, 71/1, 76. ZPol člen 50, 51, 51/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
odškodnina - nepremoženjska škoda - ravnanje policista - protipravnost ravnanja policistov - upiranje tožnika - identifikacijski postopek - varnostni pregled - osebni pregled - prisilna sredstva - sorazmernost prisilnih ukrepov - uporaba sile - telesna poškodba - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - predlog za izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta - znižanje tožbenega zahtevka
Ni dvoma, da se je v konkretnem primeru tožnik upiral identifikacijskemu postopku, ki je bil glede na njegovo ravnanje tekom celotnega postopka nujen. Njegovo postopanje je sodišče upravičeno ocenilo kot pasivno, pa tudi aktivno upiranje v smislu določbe 76. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih. Utemeljeno je tako zaključilo, da so policisti upravičeno uporabili prisilne ukrepe. Policista sta uporabila prisilna ukrepa vklepanja in vezanja ter fizično silo zato, da sta preprečila nadaljnje upiranje tožnika in lahko izvedla njegovo identifikacijo, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Poteg tožnika iz vozila na tla in uporaba strokovnih prijemov, so bili namenjeni prav temu, da so policisti tožnika lahko vklenili (za namene identifikacije in varnostnega pregleda), pri čemer so imeli za to zakonito podlago. Kot rečeno so situacijo utemeljeno obravnavali kot nevarno, zato so tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičeno uporabili obravnavana prisilna sredstva.
Znižanje zahtevka ni bilo posledica morebitnega delnega plačila, zato je tožnikov neuspeh v pravdi treba ocenjevati glede na prvotni znesek, saj znižanje tožbenega zahtevka pomeni, da tožnik za znižani del zahtevka ni uspel.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - izvajanje radijske dejavnosti - uporaba tarife iz skupnega sporazuma - minimalni honorar - pravilnik Združenja SAZAS - materialna podlaga - določitev višine nadomestila - obstoj pravne podlage - pravna praznina - odplačnost avtorskega dela - običajen avtorski honorar - primeren honorar - enotno nadomestilo - televizijski program - radijska dejavnost - izkoriščanje avtorskega dela - različna pravna podlaga - licenčna pogodba - soglasje volj - primerno nadomestilo - ločeno obravnavanje zahtevkov - zakonske zamudne obresti - neupravičena obogatitev - nedobrovernost - nepoštenost stranke - začetek teka obresti - zahtevek na plačilo civilne kazni
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in s tem ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije.
Po sprejemu materialnopravnega stališča, da tarifa Pravilnika 1998 ni uporabna, odpade toženčev argument za uveljavljanje plačila enotnega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v radijskih in televizijskih programih v enem postopku.
Tožnik more zahtevati nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbenih del v radijskih in televizijskih programih ločeno v več sodnih postopkih, pri čemer mora sodišče vselej paziti na to, ali je bilo o nadomestilu za kabelsko retransmisijo glasbenih del za isto obdobje že pravnomočno odločeno. Razlog za to je, da tožnik ne more uspeti z zahtevkom (ali zahtevki) za plačilo več kot 0,198 EUR na naročnika, kolikor po oceni Vrhovnega sodišča znaša primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celota.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00017040
ZZZDR člen 178, 178/2, 179, 180, 212. ZPP člen 81, 81/2.
skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer
Po drugem odstavku 178. člena ZZZDR je namen skrbništva nad drugimi osebami varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Po določbi 179. člena ZZZDR osebi pod skrbništvom postavi Center za socialno delo skrbnika, katerega dolžnost je prostovoljna in častna, po določbi 180. člena ZZZDR pa se za skrbnika postavi osebo, ki v to privoli in ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika. Privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za poseben primer, je tako potrebna le v primeru, ko skrbnika za poseben primer postavi Center za socialno delo po določbi 179. člena ZZZDR. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje lahko za skrbnika za poseben primer postavilo CSD X. le z njegovo privolitvijo.
ZVEtL člen 26, 26/5, 27, 27/1, 28, 28/2. ZVEtL-1 člen 15, 16, 34, 57, 57/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5. SPZ člen 118, 118/5.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - novi in stari zakon - obnova postopka - zakoniti zastopnik etažnih lastnikov - upravnik kot zakoniti zastopnik - subjektivne meje pravnomočnosti sodne odločbe - stroški postopka - krivdno povzročeni stroški
Neustrezno ravnanje tretjih ne more predstavljati obnovitvenega razloga po 2. točki 394. člena ZPP.
Peti odstavek 26. člena ZVEtL med drugim določa, da ugotovitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču k stavbi ne vpliva na druge stvarne in obligacijske pravice oseb, ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku. Določba je nejasna, saj bi se po oceni pritožbenega sodišča moralo besedilo "ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku" šteti povezano, torej je določilo, "da niso bile obveščene v postopku" nepotrebno.
Glede na to, da je v pisnem soglasju brazgotinjenje opisano obširno, je potrebno ustno pojasnilno dolžnost opraviti v enakem obsegu, če tožniku ni bilo dano v podpis pisno soglasje, na podlagi katerega bi se seznanil z možnimi zapleti in posledicami posega.
Sodišče prve stopnje je glede vprašanja zastaranja odškodninske terjatve tožnika pravilno uporabilo splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016088
ZPP člen 258, 286b. OZ člen 648.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - zaslišanje le ene stranke - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Sodišče prve stopnje je zakonitega zastopnika tožeče stranke pravočasno vabilo na narok za glavno obravnavo, slednji pa nanj ni pristopil zaradi snežnih razmer, kot je bilo na naroku (zgolj) pojasnjeno s strani prisotnega pooblaščenca tožeče stranke. Ker tako zakoniti zastopnik kot tudi pooblaščenec tožeče stranke nista predlagala preložitve naroka, da bi se lahko izvedlo njegovo zaslišanje (v smislu prvega odstavka 115. člena ZPP), pooblaščenec pa pritožbeno zatrjevane kršitve niti ni uveljavljal že na samem naroku (286b. člen ZPP), sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožeče stranke ni bilo dolžno ponovno vabiti na zaslišanje na glavno obravnavo, ampak je upravičeno odločilo, da v postopku zasliši le zakonitega zastopnika nasprotne stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016838
ZPP člen 185, 185/1, 343, 343/3. ZTLR člen 14, 14/1, 14/2, 28, 72, 72/1, 72/3. SPZ člen 66, 66/3.
pravni interes za pritožbo - sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - načelo ekonomičnosti - prodajna pogodba - pogodba o prodaji nepremičnine - predmet pogodbe - solastniški delež - solastnina - priposestvovanje - razpolaganje s solastnim deležem - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - posest - izključna posest - soposest - zakonita posest - pravni naslov - dobra vera - domneva dobre vere - vpis v zemljiško knjigo - izvenknjižno priposestvovanje
V primeru, ko se izvršuje soposest tako, da vsak od solastnikov poseduje določen del stvari; pogodba, ki predstavlja zakonito podlago posesti, pa se nanaša na solastniški delež, priposestvovanje takšnega solastniškega deleža ni v nasprotju s konceptoma posesti in solastnine. Deljena posest v takšnem primeru utemeljuje delitev pravice, ne delitve stvari.
Posest tožnikovega pravnega prednika je temeljila na kupni pogodbi, ki je bila sklenjena s solastnikom nepremičnine, in ni bilo ugotovljeno, da bi bila pridobljena na nepristen način. Pritožbeno stališče, da bi morali takšno pogodbo skleniti vsi solastniki, je napačno. V skladu s tedaj veljavnim drugim odstavkom 14. člena ZTLR (smiselno enako določa sedaj veljavni SPZ v tretjem odstavku 66. člena) je namreč solastnik lahko razpolagal s svojim delom brez soglasja drugih solastnikov. Dopustno samostojno razpolaganje solastnika z njegovim idealnim delom pomeni prav pravno razpolaganje, saj se idealni del v pravnem prometu obnaša kot stvar.
URS člen 35, 39. ZVOP-1 člen 6, 6-1. ZIRD člen 68.
kršitev osebnostnih pravic - objava na svetovnem spletu - pravica do zasebnosti - svoboda govora - objava osebnih podatkov - javni interes - pasivna legitimacija
Svoboda govora predpostavlja tudi svobodno izražanje o konkretni osebi na način, da jo je mogoče identificirati, vendar ima v konkretnem primeru ob tehtanju pravice do zasebnosti in pravice do svobode govora večjo težo pravica do zasebnosti.
vročanje tožencu, ki je v tujini - neuspešna vročitev - začasni zastopnik - pooblaščenec - pooblastilo - listina v tujem jeziku - prevod listine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je od leta 2010 do danes najmanj 5-krat zaprosilo za vročanje sodbe v Republiko Srbijo preko Ministrstva za pravosodje, najmanj tolikokrat pa je odgovor tudi dobilo v uradnem jeziku in pisavi, ki je v uporabi v Republiki Srbiji, a nobene od listin ni prevedlo. Zaradi navedenega ima odločitev sodišča prve stopnje takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZD člen 28, 28/4, 28/5, 28/6, 32, 34, 34/1, 35, 38, 38/1. ZDKG člen 3, 3/2, 14, 14/2, 15, 15/3.
izločitveni zahtevek - izločitveni zahtevek potomca - pravica zapustnikovega potomca do izločitve dela iz zapustnikovega premoženja - pravna narava zahtevka - rok za uveljavljanje zahteve za izločitev - vezanost na pravnomočno odločitev - odločanje o predhodnem vprašanju - prikrajšanje nujnega deleža - obseg zapustnikovega premoženja - čista vrednost zapuščine - vrnitev daril v zapuščino - dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju - dedovanje zaščitenih kmetij - sprememba statusa kmetije - zaščitena kmetija
Zapuščinsko sodišče je vezano na pravnomočno sodbo pravdnega sodišča, s katero je razsojeno, katero premoženje spada oziroma ne spada v zapuščino, katera razpolaganja zapustnika zaradi prikrajšanja nujnega deleže nimajo pravnih učinkov do nujnih dedičev in katera darila je zato treba vrniti v zapuščino. V zapuščinskem ali drugem pravdnem postopku zato ni dopustna ponovna presoja, ali darila, ki se vračajo v zapuščino, zadoščajo za dopolnitev nujnih deležev, kakor tudi ne, ali so izpolnjeni pogoji, da se iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza pritožnikovemu prispevku k povečanju zapustnikovega premoženja (32. člen ZD).
V konkretnem primeru gre za uveljavljanje upravičenja, ki ga pritožnik (lahko) ima na podlagi 32. člena ZD, s tem, da uveljavljanje te pravice bistveno posega v pravice drugih dedičev, ki so bile dedičem že priznane s pravnomočno sodbo v pravdnem postopku, zato ravnanje pritožnika predstavlja zlorabo pravice, zaradi katere ni upravičen do sodnega varstva, čeprav o (ne)obstoju njegove pravice ni bilo pravnomočno odločeno. Vsak nosilec pravice je pravno omejen pri uveljavljanju pravice, če s tem posega v zavarovane pravice drugih, nosilec pravice pa ni ravnal v okviru pravno zavarovanega upravičenja.
ZDKG je prisilne narave in ga mora zapuščinsko sodišče upoštevati. Drugi odstavek 3. člena ZDKG določa, da v zaščiteno kmetijo spadajo kmetijska zemljišča, takšna zemljišča pa tudi predmet dedovanja v tem zapuščinskem postopku. Odločilen je status nepremičnine na dan izdaje sklepa o dedovanju, saj lahko upravna enota med zapuščinskim postopkom izda odločbo, da zemljišče ali kmetija ne ustreza več pogojem za zaščiteno kmetijo ali pa odloči, da posamezno zemljišče postane del zaščitene kmetije, kar je tudi primer v tem postopku.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - odškodninska terjatev - razdrtje pogodbe - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - slabo finančno stanje dolžnika - kapitalska neustreznost - nelikvidnost - pogoji za začetek stečajnega postopka - nedovoljena začasna odredba
Začasna odredba, kot jo je predlagala tožeča stranka, v obravnavani situaciji presega domet in namen zavarovanja, kot ga ureja 270. člen ZIZ in nesorazmerno posega v dolžnikov pravni položaj. Pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je že v načelu treba obravnavani restriktivno, saj gre za poseg v finančni in premoženjski položaj dolžnika, zoper katerega upnik nima izvršilnega naslova. Še toliko bolj restriktiven pristop je potreben, kadar se sredstvo zavarovanja nanaša na prepoved oz. omejitev razpolaganja z likvidnimi sredstvi, ki jih nenazadnje vsak poslovni subjekt potrebuje za poslovanje in ki bi, zlasti, če gre, kot trdi upnik, za vsa dolžnikova denarna sredstva, povzročila takojšnjo nelikvidnost dolžnika.
Začasne odredbe, z izvršitvijo katere bi nastopili pogoji za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ni dopustno izdati, saj je v nasprotju z namenom zavarovanja, katerega cilj gotovo ni uničenje dolžnika, pri čemer pa je tudi vsakršno privilegiranje upnikov v obdobju pred začetkom stečajnega postopka nedopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016319
ZPP člen 8, 411, 411/3. ZIZ člen 45, 45/2, 239.
pravica do izjave - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče lahko odloči o tožnikovem predlogu za začasno odredbo in izda sklep o začasni odredbi, s katerim tožnikovemu predlogu ugodi, ne da bi pred tem tožencu vročilo tožnikov predlog v odgovor, vendar pa mora v ugovornem postopku tožencu vročiti tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe in mu s tem omogočiti, da se izjavi o tožnikovih navedbah v predlogu.
dediščinska tožba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - dobroverni lastniški posestnik - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - kolizija pravic - močnejša pravica
V konkretnem primeru je poseg utemeljen ravno zaradi toženčeve pristne dobre vere v razmeroma dolgi priposestvovalni dobi. V primeru kolizije med oporočnim dedičem in priposestvovalcem, ki je dobronamerno izvrševal posest na temelju zakonitega dedovanja, je tako potrebno dati prednost priposestvovalcu.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VSL00016464
ZNP člen 104. ZIKS člen 145a, 145b. ZIKS-1 člen 266.
povrnitev stroškov postopka - zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za plačilo stroškov - kmetijska zemljišča - odškodnina v obveznicah
Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi ugotovilo, da je zavezanec za vračilo zaplenjenih nepremičnin SKZG RS in ne tretja nasprotna udeleženka. Tretja nasprotna udeleženka je zato predlagateljem dolžna povrniti le del stroškov, in sicer sorazmerno z deležem, ki ga odškodnina v višini 5.372,91 EUR (v obveznicah Republike Slovenije kot oblike vračila zaplenjenega premoženja) predstavlja v seštevku navedene odškodnine in vrednosti vrnjenih nepremičnin (te je sodišče ocenilo na višino 30.311,00 EUR, kar ni izpodbijano), torej deležem od skupnega zneska 35.683,91 EUR.
spor o obsegu zapuščine - pasivna legitimacija - nujni sosporniki - nujno sosporništvo - nujno sosporništvo dedičev - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - vezanost stranke na napotitveni sklep - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Nedeljivost zapuščine kot skupne lastnine in nedeljivost pravice dedičev do skupnega upravljanja in razpolaganja z zapuščino hkrati narekujeta sklep, da so dediči v sporu o obsegu zapuščine nujni sosporniki.