KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016801
KZ-1 člen 38, 38/2, 205, 205/1, 205/1-1, 212, 217, 217/1, 217/3, 282. ZKP člen 386, 371, 371-11, 372, 372-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - direktni naklep - skrivanje blaga - zavestno delovanje - zaporna kazen - pravilna dokazna ocena - odločba o kazenski sankciji
Pomoč, kakor je določena v drugem odstavku 38. člena KZ-1, je mogoča samo pred ali med izvrševanjem kaznivega dejanja, ne pa tudi po izvršenem kaznivem dejanju.
Skrivanje ukradenih premetov je zunaj biti kaznivega dejanja tatvine, zato vnaprej neobljubljena podpora pri tem kaznivem dejanju ne more biti pomoč pri kaznivem dejanju tatvine. Pritožba je v tem delu utemeljena, zato je pritožbeno sodišče očitek, ki v dejanskem in pravnem smislu ne predstavlja objektivno in subjektivno pomoč pri kaznivem dejanju velike tatvine po 212. členu KZ-1, izpustilo iz opisa kaznivega dejanja ter opis temu ustrezno prilagodilo. Izpuščen očitek predstavlja drugo kaznivo dejanje (kaznivo dejanje pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanj po 282. členu KZ-1, prikrivanje po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ-1), vendar bi pritožbeno sodišče z obsodbo obdolženca za novo kaznivo dejanje v njegovo škodo kršilo kazenski zakon.
ZPP člen 4, 253, 253/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1, 51/1-1, 52.
nagrada in stroški izvedenca - pisno izvedensko mnenje - ustno mnenje izvedenca - načelo ustnosti in neposrednosti
Ker je izvedenec svoj izvid podal ustno (bil je zaslišan in je odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja) in ker ne gre le za realizacijo dela, ki je bilo že naloženo, a ne opravljeno s sklepom s 13. 7. 2017, je upravičen do nagrade in stroškov za ustno podajanje mnenja.
ZKP-UPB8 člen 201, 201/1, 201/1-3.. ZNPPol člen 53, 54.
podaljšanje pripora - obstoj utemeljenega suma - zaseg predmetov v kazenskem postopku - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča - nedovoljeni dokazi
Od kod zagovornikom podatek, da so policisti drogo, zaseženo dne 08.09.2018 našli v zaprtem predalu pritožbenemu sodišču ni jasno, saj je iz zaslišanja policista I. P. razvidno, da sam ni ničesar odpiral ali pa kakorkoli prispeval h temu, da bi postala pozneje zasežena vrečka z mamilom vidna, sam zaseg zavoja, za katerega se je pozneje izkazalo, da vsebuje 47,67 g kokaina pa je tudi bil opravljen skladno z določbami 54. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - predmet obtožbe - preslepitveni namen - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Pritožba nima prav, ko zatrjuje, da sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe in zato tudi ni kršilo določbe 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. O predmetu obtožbe mora sodišče odločiti v izreku sodbe, sicer krši objektivno identiteto med obtožbo in sodbo. S predmetom obtožbe je mišljeno dejanje, opisano v obtožbi, vključno z morebitno spremembo ali razširitvijo obtožbe na glavni obravnavi. Pritožbeno sodišče se tudi ne more strinjati z obrazložitvijo tega pritožbenega razloga, da je ta kršitev podana, ker iz izpodbijane sodbe ne izhaja v čem je bil pri izvajanju posla z oškodovancem podan preslepitveni namen obdolženca, da obrokov leasing družbe R. ne bo plačala in s tem oškodovancu povzročila premoženjsko škodo. Preslepitveni namen je namreč opisan v izreku izpodbijane sodbe in je bil v tem, da se je obdolženec v imenu in za račun družbe R. d.o.o. zavezal pravočasno plačevati leasing obroke po priloženih razporedih anuitet, kar pa ni storil in ko tudi po tem, ko je oškodovana družba odstopila od pogodbe, ni poskrbel za vrnitev vozil. Sicer pa je potrebno poudariti, da je taka kršitev, v kolikor bi bila zares podana, vselej obdolžencu v korist in jo v pritožbenem postopku lahko uveljavlja le tožilec.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - ugovor tretjega - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Obstoj klavzule o pravnomočnosti vzpostavlja domnevo, da je bilo pisanje (odločba) strankam vročeno. Tisti, ki (kot v konkretnem primeru tožeča stranka) zatrjuje, da to ni res in da odločbe ni prejel (ali da jo je prejel kasneje), mora najprej doseči razveljavitev take klavzule pred sodiščem, kjer je takšen postopek tekel. Dokler oziroma če tega ne doseže, pa velja, da je odločba bila vročena in da je postala pravnomočna takrat, kot to izhaja iz klavzule (potrdila) o pravnomočnosti.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - javna listina - prevalitev dokaznega bremena - dokazovanje neresničnih dejstev v listini - dokazno breme - uporaba materialnega prava - prometna nesreča - pravila cestnega prometa - plačilo odškodnine
S tem, da je dopuščeno izpodbijanje resničnosti vsebine policijskega zapisnika, ni prevaljeno dokazno breme protipravnosti.
Da vozila, ki se vključujejo iz manj pomembnih stranskih cest nimajo prednosti, je predpisano v 56. členu ZPrCP. Ker je površina, pa kateri je vozila zavarovanka tožene stranke, od parkirišč ločena z neprekinjeno črto, je ta površin ustrezno opredeljena za povezovalno cesto. Prometna površina, po kateri je vozila voznica tožnikovega avtomobila, služi za dostop do parkirnih prostorov, zato je pravilno opredeljena za prometno površino, namenjeno uvozu in izvozu s parkirnih prostorov. To so razlogi, da ni mogoče slediti pritožbi, da gre za dve enakovredni povezovalni cesti in da so za določitev prednosti nujni prometni znaki ali talne označbe z izrecnimi odredbami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017404
OZ člen 9, 125. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - pogodba o naročniškem razmerju - neplačilo obveznosti - odstop od pogodbe - splošni pogoji poslovanja - dolžna skrbnost - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled spisa
Ko na eni strani toženka priznava veljavno sklenitev naročniškega razmerja s tožečo stranko, na drugi strani zmotno meni, da zanjo določena pogodbena določila, vsebovana v splošnih pogojih, ne veljajo, ker ne zna brati. Že prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da je toženka prostovoljno vstopila v pogodbeno razmerje in bi se ob potrebni skrbnosti očitno morala zavedati, da zanjo pravni posel ne prinaša le ugodnosti, ampak tudi obveznosti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 8, 11, 14a, 34, 34/1, 34a. ZIZ člen 29b, 29b/2.
(ne)plačilo takse - taksna oprostitev
Taksne obveznosti strank so vezane na posamezni postopek in plačilo takse v enem postopku ne razbremeni taksne obveznosti stranke v drugem postopku, čeprav je predmet spora isti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 386.
prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka - osebni stečaj - prevzem postopka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Ker je stečajni upravitelj s 4. 1. 2018 prevzel postopek, je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da se s tem datumom prekinjeni postopek nadaljuje in odločitev oprlo na prvi odstavek 208. člena ZPP.
zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev sodnih pisanj - osebna vročitev - fikcija vročitve - prebivališče - dejansko prebivališče - daljša odsotnost
Toženec je z dokazi, predlaganimi v pritožbi in izvedenimi pred pritožbenim sodiščem, uspel izpodbiti pravilnost fikcije vročitve tožbe v odgovor. Čim pa je tako, ni pogojev za izdajo zamudne sodbe, zato jo je višje sodišče razveljavilo.
Za opustitev stanovanja je glede na okoliščine posamičnega primera mogoče šteti tudi daljšo odsotnost iz stanovanja, čeprav se naslovnik po določenem času namerava vrniti v prvotno stanovanje.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice poškodb - nedokazanost škode
Ker razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje v novem postopku ne presega 2.000 EUR, je sodišče prve stopnje spor pravilno vodilo kot spor majhne vrednosti.
Očitana kršitev je res lahko podana tudi v primeru, ki ga navajata pritožnika in sicer tedaj, kadar je glavna obravnava opravljena brez osebe katerih navzočnost na glavni obravnavi je potrebna. Vendar pa v konkretnem primeru očitana kršitev ni bila storjena, saj je bil na glavni obravnavi v postopku v katerem je obramba sicer obvezna, navzoč obtožencu po uradni dolžnosti postavljen zagovornik. Očitana kršitev bi bila v tem primeru, ko je obramba obvezna, podana le tedaj, če bi bila glavna obravnava opravljena brez navzočnosti zagovornika. V tretjem odstavku 288. člena ZKP je res določeno, da se mora obtožencu v rednem kazenskem postopku vabilo vročiti tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in dnevom glavne obravnave, najmanj 8 dni za pripravo. Vendar pa, kot izhaja že iz same zakonske določbe, zakon ta rok zagotavlja le obtožencu (in še to le za prvo glavno obravnavo), ne pa tudi drugim procesnim udeležencem. Ne glede na to, pa je popolnoma jasno, da zagovornik potrebuje določen čas za pripravo na glavno obravnavo, kot tudi v obravnavanem primeru, ko je po uradni dolžnosti postavljeni zagovornik, v obsežen kazenski postopek ″vstopil″ na koncu dokaznega postopka. Vendar pa nekoliko krajši rok, ki ga je imel za študij zadeve na razpolago zagovornik odvetnik A. Š., da se pripravi na zaključno besedo, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, česar pa konkretno ne zatrjujeta niti pritožnika. S tem zvezi pa je potrebno poudariti, da je obtoženi na glavni obravnavi 19. 3. 2018 svojemu zagovorniku celo prepovedal podati zaključno besedo, podal pa je niti sam obtoženi. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da je zaključna beseda zgolj obtoženčeva pravica, ne pa tudi dolžnost. Če pa se je obtoženi tej pravici odpovedal in jo je prepovedal uveljavljati tudi zagovorniku, potem to že samo po sebi nasprotuje sklicevanju na kršitev postopka, kot to neuspešno poskušata zagovornika v svojih pritožbah.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine - odškodnina nepremoženjsko škodo za strah
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odškodnina v znesku 5.000,00 EUR iz naslova pri tožniku utrpelega strahu ustrezna.Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star 15 let (mladoleten) ter da je na podlagi njegove izpovedbe, ki ji je pritrdil tudi izvedenec, da je po trčenju doživel šok (ni bil v nezavesti) in je samo jokal ter ga je bilo strah poškodb, sklepati, da je bila intenziteta njegovega strahu še toliko večja, kot bi bila v enakih okoliščinah pri odraslem človeku, kar je tudi življenjsko izkustveno sprejemljivo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obrazloženost odločbe - konkretizacija okoliščin
Sodišče mora konkretizirati okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pod zahtevani standard gre šteti primer, ko se neka oseba, ki ima duševno bolezen ali duševno motnjo, sploh ne zaveda dejanskih prvin svojega duševnega stanja ter zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - vrstni red vračunanja izpolnitve
Tožnica neutemeljeno uveljavlja, da prvostopenjsko sodišče pri vračunavanju v dosojeno odškodnino za nematerialno škodo že plačanega zneska toženke 1.800,00 EUR za nepremoženjsko škodo ne bi smelo upoštevati v celoti, ker tega zneska ob izplačilu ni ustrezno konkretizirala po posamičnih postavkah glede na obliko nepremoženjske škode, na katero se plačilo nanaša, s čemer smiselno uveljavlja, da je v tem primeru potrebno uporabiti določbo 287. člena OZ o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve istovrstnih obveznosti. Odškodnina za nepremoženjsko škodo se sicer res določa za posamezne oblike škode, vendar se končno prisodi s skupnim enotnim zneskom, kar pomeni, da gre za enotno terjatev, saj so vse možne oblike nepremoženjske škode med seboj prepletene, brez določljivih razmejitev. Uporaba 287. člena OZ zato v obravnavanem primeru, če tudi toženka ob izplačilu ni natančno precizirala, na katere oblike nepremoženjske škode se plačilo nanaša, ne pride v poštev.
ZUJF člen 169, 169/1.. ZDR-1 člen 130.. OZ člen 191.. ZJF člen 2.
prevoz na delo in z dela - neupravičena obogatitev - vračilo preveč izplačanih sredstev
Sodišče prve stopnje je sicer izhajalo iz 130. člena ZDR-1, ki nalaga delodajalcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, prav tako je upoštevalo ZJF in ZUJF, da je potrebno upoštevati najkrajšo in najcenejšo pot in pri tem upoštevalo pravno podlago, ki jo je navedla tožeča stranka. Pri tem pa ni upoštevalo pravne podlage, ki jo je navajala tožena stranka v odgovoru na tožbo in sicer določbe 191. člena OZ, ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj, ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožeča stranka ni zatrjevala, da si je pridržala pravico zahtevati nazaj ali da je toženki plačala stroške prevoza na delo in z dela, da bi se izognila sili. Odgovornosti za preplačilo tako ne more prevaliti na toženko, ki se je zanesla na pravilnost izplačila.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018555
ZDR-1 člen 179.. ZVZD-1 člen 5, 9, 23.. OZ člen 131, 179, 182.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - medicinska sestra - fizični napad - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - zdravstveni delavec
Tožnica je v tem sporu vtoževala plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu. Kot delavko prvo tožene stranke jo je pri delu v ambulanti medicine dela, prometa in športa z nožem napadel pacient ki je tožnico 22 krat zabodel. Prvo tožena stranka ni dokazala, da je do škode prišlo brez njene krivde. Ker gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je dokazno breme glede četrte predpostavke odškodninske odgovornosti, to je krivde, na strani delodajalca. Na tem mestu velja poudariti, da je njegova odgovornost za varstvo in zdravje delavcev pri delu strožja, ravnati mora namreč s profesionalno skrbnostjo.
Fizični napad pacienta ni običajno tveganje, ki bi ga tožnica kot delavka tožene stranke, morala sprejeti. Prvo tožena stranka (razen kljuke - bunke) ni imela vzpostavljenih drugih mehanizmov za zagotavljanje osebne varnosti zaposlenih delavcev. Ti niso imeli navodil, kako ravnati v situacijah kot je bila konkretna. Tožnici med napadom ni pristopil na pomoč nihče od zaposlenih in v ordinaciji tudi ni bilo nameščene "panik" tipke.
V primeru, če varnostnega predpisa ni, je potrebno ravnanje delodajalca presojati po splošnem merilu protipravnosti, in sicer, ali je za to ravnanje značilno, da je bilo predvidljivo, da bi nastala negativna posledica - škodni dogodek. Zaradi prisotnosti centra za odvisnike v stavbi, kjer je opravljala dejavnost prvo tožena stranka se prisotnost odvisnikov izkazuje tudi v povečani možnosti nastanka situacij, ki se lahko končajo tudi z ogrozitvijo oziroma posegom v psihofizično stanje zaposlenih delavcev prvo tožene stranke. Zaradi možnosti prihoda v ambulanto neuravnovešenih pacientov, ki so sicer bili namenjeni v center za odvisnike, bi morala prvo tožena stranka v skladu z izvedeniškim mnenjem, zagotoviti še dodatne varnostne ukrepe. Za presojo predvidljivosti negativne posledice je ključen objektivni kriterij, ni pa pomembno, ali je delodajalec to posledico predvideval, bi jo pa ob upoštevanju standarda profesionalne skrbnosti in narave svoje dejavnosti oziroma prostorov, v katerih je dejavnost opravljal, nedvomno moral.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00016564
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/2, 355, 355/2. OZ člen 823, 823/4, 830, 830/6, 831, 833, 833/1.
pogodba o poslovnem sodelovanju - pogodba o trgovskem zastopanju - preprečitev izpolnjevanja pogodbenih obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - nedopustna pritožbena novota - trditveno in dokazno breme v pravdnem postopku - informativni dokaz - nedovoljenost informativnih dokazov - možnost preizkusa sodbe - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Tožnik, ki se je odločil, da uveljavlja svoj zahtevek tudi na podlagi prvega odstavka 833. člena OZ bi moral pred takšno odločitvijo imeti podatke, ali je s svojim delom, kot igralniški zastopnik, občutno povečal obisk igralnice tožene stranke. Zato bi moral navesti, kdaj in koga je pripeljal v igralnico kot svojo novo stranko, koliko in kdo so bili tisti, ki so več hodili zaradi njegovih prizadevanj in podobno. Gre za podatke, ki izvirajo iz njegove sfere, in ki bi jih moral poznati in zato tudi zatrjevati. S seznamom, ki naj bi ga predložila nasprotna stranka, bi te njegove trditve zgolj preverjali.
URS člen 22, 29.. ZKP-UPB8 člen 15, 18, 18/2, 442, 442/1.
sposobnost sodelovanja na obravnavi - sojenje obdolžencu v nenavzočnosti - hospitalizacija - zloraba procesnih pravic - pravice obrambe - dokazni predlog
Sodelovanje v kazenskem postopku je pri obdolženki lahko povzročilo večjo ali manjšo stopnjo tesnobe in posledično željo po izognitvi temu postopku, vendar pa navedena stanja in občutenja ne pomenijo, da je oseba po intelektualni in voljni plati nesposobna za sodelovanje v kazenskem postopku. Slednje je namreč vedno povezano z obstojem določenih duševnih motenj ali bolezni, ki pa pri obdolženki gotovo niso bile podane.
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je naroka opravilo v nenavzočnosti obdolženke. Slednja, četudi nameščena v PBI, je imela vse možnosti in je bila sposobna udeležiti se glavne obravnave, vendar se je zavestno odločila drugače oziroma je z namenom izogibanja postopku celo sama dosegla, da je bila v kratkem času pred razpisanimi naroki sprejeta v bolnišnico. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskih mnenj pravilno zaključevalo, da je bila obdolženka ves čas sposobna sodelovati v postopku, predvsem pa, da so bila vsa njena ravnanja v obliki zavestnega poudarjanja določene duševne simptomatike in suicidalnosti motivirana z željo po prelaganju narokov in zavlačevanju kazenskega postopka. Zadržanji obdolženke v PBI po sklepu nepravdnega sodišča sta bili tako zgolj navidezno prisilni, saj ju je obdolženka sama želela in dosegla z namenom izogibanja teku kazenskega postopka. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo zakonito, ko je tudi zadnja dva naroka za glavno obravnavo opravilo v obdolženkini nenavzočnosti. Glede na ugotovljena ravnanja obdolženke slednji prihod na naroke ni bil onemogočen s strani zunanjih in nezakrivljenih dejavnikov, ampak je navidezno nezmožnost prihoda dosegla sama - naklepoma in krivdno. Obdolženka je zlorabila ne le svoje procesne pravice, ampak tudi širše pravice znotraj zdravstvenega sistema. Ravno tako iz spisovnih podatkov ne izhaja, da naj bi se zadržanje v PBI izvajalo na način, da zdravstveno osebje obdolženke ne bi moglo pripeljati na naroke, če bi to sama želela. V zvezi s tem bi se lahko obdolženka obrnila tudi na ustrezno posredovanje s strani sodišča, pa tega ni storila, saj na naroke ni hotela pristopiti. Obdolženka, ki je z namenom zavlačevanja zlorabila svoje pravice in možnosti, se ne more uspešno sklicevati na ustavno pravico do sojenja v navzočnosti, ki naj bi ji bila kršena.