Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru pretehtati, kateremu od načel (načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialno pravilne sodbe) bo dalo prednost. Pri tehtanju teh načel ne more priti do tega, da bi eno načelo (povsem) izključilo drugo oziroma da bi vedno prevladalo eno načelo. In nenazadnje: tretji odstavek 286. člena ZPP določa, da smejo stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze (med drugim), če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - ugovor tretjega - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Obstoj klavzule o pravnomočnosti vzpostavlja domnevo, da je bilo pisanje (odločba) strankam vročeno. Tisti, ki (kot v konkretnem primeru tožeča stranka) zatrjuje, da to ni res in da odločbe ni prejel (ali da jo je prejel kasneje), mora najprej doseči razveljavitev take klavzule pred sodiščem, kjer je takšen postopek tekel. Dokler oziroma če tega ne doseže, pa velja, da je odločba bila vročena in da je postala pravnomočna takrat, kot to izhaja iz klavzule (potrdila) o pravnomočnosti.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - predmet obtožbe - preslepitveni namen - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Pritožba nima prav, ko zatrjuje, da sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe in zato tudi ni kršilo določbe 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. O predmetu obtožbe mora sodišče odločiti v izreku sodbe, sicer krši objektivno identiteto med obtožbo in sodbo. S predmetom obtožbe je mišljeno dejanje, opisano v obtožbi, vključno z morebitno spremembo ali razširitvijo obtožbe na glavni obravnavi. Pritožbeno sodišče se tudi ne more strinjati z obrazložitvijo tega pritožbenega razloga, da je ta kršitev podana, ker iz izpodbijane sodbe ne izhaja v čem je bil pri izvajanju posla z oškodovancem podan preslepitveni namen obdolženca, da obrokov leasing družbe R. ne bo plačala in s tem oškodovancu povzročila premoženjsko škodo. Preslepitveni namen je namreč opisan v izreku izpodbijane sodbe in je bil v tem, da se je obdolženec v imenu in za račun družbe R. d.o.o. zavezal pravočasno plačevati leasing obroke po priloženih razporedih anuitet, kar pa ni storil in ko tudi po tem, ko je oškodovana družba odstopila od pogodbe, ni poskrbel za vrnitev vozil. Sicer pa je potrebno poudariti, da je taka kršitev, v kolikor bi bila zares podana, vselej obdolžencu v korist in jo v pritožbenem postopku lahko uveljavlja le tožilec.
Tožena stranka je zgolj navedla, da te navedbe tožeče stranke prereka. S takšno floskulo pa se stranka ne more razrešiti obveznosti obrazloženega prerekanja dejstev, ki jih je navedla nasprotna stranka.
OZ-UPB1 člen 131, 179. ZDR člen 184. ZVZD člen 5, 7, 14, 23.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delodajalca - napoteni delavec - dejanski delodajalec - delo s povečano nevarnostjo - ocena tveganj - varna sredstva za delo - odgovornost lastnika nevarne stvari
Nesporno je, da je dejanski delodajalec oziroma delodajalec, pri katerem so na podlagi pogodbe opravljali delo delavci drugega delodajalca, bil dolžan poskrbeti, da delavci prejmejo vse informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, kar pomeni, da bi moral delodajalec P. P. izvesti identifikacijo nevarnosti in oceniti tveganja na delovnem mestu in z njimi seznaniti delavce čistilnega servisa.
Dejstvo, da je tožnik že pred dnevom, ko mu je spodrsnilo več let uporabljal neprimeren voziček, ne pomeni, da je bilo tako delo varno in da je sam kriv, da se je poškodoval. Delodajalec, ki mora delavcem omogočiti varno delo, mora računati tudi z običajno stopnjo manjše nepazljivosti delavcev pri delu.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 8, 11, 14a, 34, 34/1, 34a. ZIZ člen 29b, 29b/2.
(ne)plačilo takse - taksna oprostitev
Taksne obveznosti strank so vezane na posamezni postopek in plačilo takse v enem postopku ne razbremeni taksne obveznosti stranke v drugem postopku, čeprav je predmet spora isti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 386.
prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka - osebni stečaj - prevzem postopka - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Ker je stečajni upravitelj s 4. 1. 2018 prevzel postopek, je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da se s tem datumom prekinjeni postopek nadaljuje in odločitev oprlo na prvi odstavek 208. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017404
OZ člen 9, 125. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - pogodba o naročniškem razmerju - neplačilo obveznosti - odstop od pogodbe - splošni pogoji poslovanja - dolžna skrbnost - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled spisa
Ko na eni strani toženka priznava veljavno sklenitev naročniškega razmerja s tožečo stranko, na drugi strani zmotno meni, da zanjo določena pogodbena določila, vsebovana v splošnih pogojih, ne veljajo, ker ne zna brati. Že prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da je toženka prostovoljno vstopila v pogodbeno razmerje in bi se ob potrebni skrbnosti očitno morala zavedati, da zanjo pravni posel ne prinaša le ugodnosti, ampak tudi obveznosti.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice poškodb - nedokazanost škode
Ker razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje v novem postopku ne presega 2.000 EUR, je sodišče prve stopnje spor pravilno vodilo kot spor majhne vrednosti.
zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev sodnih pisanj - osebna vročitev - fikcija vročitve - prebivališče - dejansko prebivališče - daljša odsotnost
Toženec je z dokazi, predlaganimi v pritožbi in izvedenimi pred pritožbenim sodiščem, uspel izpodbiti pravilnost fikcije vročitve tožbe v odgovor. Čim pa je tako, ni pogojev za izdajo zamudne sodbe, zato jo je višje sodišče razveljavilo.
Za opustitev stanovanja je glede na okoliščine posamičnega primera mogoče šteti tudi daljšo odsotnost iz stanovanja, čeprav se naslovnik po določenem času namerava vrniti v prvotno stanovanje.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - javna listina - prevalitev dokaznega bremena - dokazovanje neresničnih dejstev v listini - dokazno breme - uporaba materialnega prava - prometna nesreča - pravila cestnega prometa - plačilo odškodnine
S tem, da je dopuščeno izpodbijanje resničnosti vsebine policijskega zapisnika, ni prevaljeno dokazno breme protipravnosti.
Da vozila, ki se vključujejo iz manj pomembnih stranskih cest nimajo prednosti, je predpisano v 56. členu ZPrCP. Ker je površina, pa kateri je vozila zavarovanka tožene stranke, od parkirišč ločena z neprekinjeno črto, je ta površin ustrezno opredeljena za povezovalno cesto. Prometna površina, po kateri je vozila voznica tožnikovega avtomobila, služi za dostop do parkirnih prostorov, zato je pravilno opredeljena za prometno površino, namenjeno uvozu in izvozu s parkirnih prostorov. To so razlogi, da ni mogoče slediti pritožbi, da gre za dve enakovredni povezovalni cesti in da so za določitev prednosti nujni prometni znaki ali talne označbe z izrecnimi odredbami.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - vrstni red vračunanja izpolnitve
Tožnica neutemeljeno uveljavlja, da prvostopenjsko sodišče pri vračunavanju v dosojeno odškodnino za nematerialno škodo že plačanega zneska toženke 1.800,00 EUR za nepremoženjsko škodo ne bi smelo upoštevati v celoti, ker tega zneska ob izplačilu ni ustrezno konkretizirala po posamičnih postavkah glede na obliko nepremoženjske škode, na katero se plačilo nanaša, s čemer smiselno uveljavlja, da je v tem primeru potrebno uporabiti določbo 287. člena OZ o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve istovrstnih obveznosti. Odškodnina za nepremoženjsko škodo se sicer res določa za posamezne oblike škode, vendar se končno prisodi s skupnim enotnim zneskom, kar pomeni, da gre za enotno terjatev, saj so vse možne oblike nepremoženjske škode med seboj prepletene, brez določljivih razmejitev. Uporaba 287. člena OZ zato v obravnavanem primeru, če tudi toženka ob izplačilu ni natančno precizirala, na katere oblike nepremoženjske škode se plačilo nanaša, ne pride v poštev.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obrazloženost odločbe - konkretizacija okoliščin
Sodišče mora konkretizirati okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pod zahtevani standard gre šteti primer, ko se neka oseba, ki ima duševno bolezen ali duševno motnjo, sploh ne zaveda dejanskih prvin svojega duševnega stanja ter zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine - odškodnina nepremoženjsko škodo za strah
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odškodnina v znesku 5.000,00 EUR iz naslova pri tožniku utrpelega strahu ustrezna.Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star 15 let (mladoleten) ter da je na podlagi njegove izpovedbe, ki ji je pritrdil tudi izvedenec, da je po trčenju doživel šok (ni bil v nezavesti) in je samo jokal ter ga je bilo strah poškodb, sklepati, da je bila intenziteta njegovega strahu še toliko večja, kot bi bila v enakih okoliščinah pri odraslem človeku, kar je tudi življenjsko izkustveno sprejemljivo.
Očitana kršitev je res lahko podana tudi v primeru, ki ga navajata pritožnika in sicer tedaj, kadar je glavna obravnava opravljena brez osebe katerih navzočnost na glavni obravnavi je potrebna. Vendar pa v konkretnem primeru očitana kršitev ni bila storjena, saj je bil na glavni obravnavi v postopku v katerem je obramba sicer obvezna, navzoč obtožencu po uradni dolžnosti postavljen zagovornik. Očitana kršitev bi bila v tem primeru, ko je obramba obvezna, podana le tedaj, če bi bila glavna obravnava opravljena brez navzočnosti zagovornika. V tretjem odstavku 288. člena ZKP je res določeno, da se mora obtožencu v rednem kazenskem postopku vabilo vročiti tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in dnevom glavne obravnave, najmanj 8 dni za pripravo. Vendar pa, kot izhaja že iz same zakonske določbe, zakon ta rok zagotavlja le obtožencu (in še to le za prvo glavno obravnavo), ne pa tudi drugim procesnim udeležencem. Ne glede na to, pa je popolnoma jasno, da zagovornik potrebuje določen čas za pripravo na glavno obravnavo, kot tudi v obravnavanem primeru, ko je po uradni dolžnosti postavljeni zagovornik, v obsežen kazenski postopek ″vstopil″ na koncu dokaznega postopka. Vendar pa nekoliko krajši rok, ki ga je imel za študij zadeve na razpolago zagovornik odvetnik A. Š., da se pripravi na zaključno besedo, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, česar pa konkretno ne zatrjujeta niti pritožnika. S tem zvezi pa je potrebno poudariti, da je obtoženi na glavni obravnavi 19. 3. 2018 svojemu zagovorniku celo prepovedal podati zaključno besedo, podal pa je niti sam obtoženi. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da je zaključna beseda zgolj obtoženčeva pravica, ne pa tudi dolžnost. Če pa se je obtoženi tej pravici odpovedal in jo je prepovedal uveljavljati tudi zagovorniku, potem to že samo po sebi nasprotuje sklicevanju na kršitev postopka, kot to neuspešno poskušata zagovornika v svojih pritožbah.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017090
ZSSloV člen 53, 53/3. ZJU člen 140. ZObr člen 97f, 98c. OZ člen 246, 299, 352, 352/3. ZDR člen 156, 184.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti
Tožnik je v 27. polnih tednih, ko je bil na misiji, dejansko vse dni opravljal svoje delovne obveznosti, kar pomeni, da mu ni bila omogočena izraba tedenskega počitka. Zato je upravičen do odškodnine za 27 dni tedenskega počitka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - opis delovnega mesta - sodna razveza - denarno povračilo
Naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZDR-1 obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi njen bistveni element. Tožena stranka ni uspela dokazati, da obstaja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prenehanja delovnega mesta "sekretarke ...", saj je "staro" delovno mesto z novo sistematizacijo ob enaki zahtevnosti in organizacijski opredelitvi pridobilo zgolj širši krog zadolžitev v smislu marketinških aktivnosti ter uporabe sodobnih tehnologij. Gre za nebistveno spremembo delovnega mesta sekretarke po novi sistematizaciji v spornem letu, vsekakor pa ni prenehalo, kot je to navajala tožena stranka v odpovedi.
Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tudi 5. 3. 2018, tožnik pa je umaknil tožbo 5. 6. 2018, pri čemer v vmesnem času niso nastali nikakršni potrebni pravdni stroški.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, pa mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (prvi odstavek 158. člena ZPP).