razmerja med starši in otroki - preživnina - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - dokazna ocena
Ukvarjanje otroka s športnimi aktivnostmi je za njegov razvoj koristno, športna oprema, ki je s tem v zvezi navedena v obrazložitvi sodbe, pa ne spada v nadstandardne športne aktivnosti, kot je npr. golf ali jahanje.
Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, je zmotno toženčevo stališče v pritožbi, da bi moral tožnik dokazovati posamezne stroške s predložitvijo računov. Da je potrebno športno opremo, kot so rolarji in ščitniki za roke ter noge, čelada, kolo in smučarska oprema, menjavati vsake dve ali tri leta, pa je tudi splošno znano, saj otrok takšno opremo preraste.
sklep o stroških postopka - kriterij uspeha v postopku
Tretje tožena stranka je s svojo pritožbo zoper sodbo uspela, pritožbeno sodišče je sodbo spremenilo njej v korist, zato je njena pritožba glede na dosežen uspeh v pravdi utemeljena (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
Dolžnikov položaj, ki je dosegel potrditev poenostavljene prisilne poravnave, se s pritožbo zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave v ničemer ne bi izboljšal.
Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja strank.
ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016022
URS člen 26. OZ člen 148. ZPP člen 285. EZ člen 64n, 64n/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16.
odškodninska odgovornost države - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pričakovana pravica - višina obratovalne podpore - poslovno tveganje - električna energija iz obnovljivih virov energije - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo
Pričakovana pravica oziroma zavarovani pridobitni položaj tožeče stranke se ne nanaša na pridobitev podpore v višini, kot jo je določala Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (v takrat veljavnem besedilu Ur. l. RS, št. 43/12), pač pa na to, da bo - če bo izpolnjevala vse predpisane pogoje - podporo dejansko prejela.
Pričakovana pravica tožeče stranke ni iz njene strani pričakovani donos investicije, ki ga je izračunala na podlagi podpore, veljavne v trenutku njene odločitve za investicijo.
Tožena stranka je zgolj navedla, da te navedbe tožeče stranke prereka. S takšno floskulo pa se stranka ne more razrešiti obveznosti obrazloženega prerekanja dejstev, ki jih je navedla nasprotna stranka.
zamakanje strehe - premoženjska škoda - dokazno breme glede škode
V postopku postavljeni izvedenec gradbene stroke izrecno navaja, da točen vzrok zamakanja v fitnes prostoru ni znan, da je sicer možen vzrok tudi zatekanje iz odvodne cevi za kondenz iz notranje klime, vendar v tem primeru vzrok zatekanja ni poškodovanje te cevi (lom, počenje ali zatajitev naprave za upravljanje in varnost), saj je bila cev zaščitena pred mehanskimi vplivi in temperaturnimi razlikami, ampak obstoji možnost snetja povezav cevi za kondenz. Glede na fotografije v spisu pa je bil obseg zatekanja dokaj velik in presega zatekanje zaradi kondenza iz klima naprave oziroma bi za takšen obseg zamakanje trajalo daljše časovno obdobje in bi glede na velikost moralo biti zato že prej opaženo.
Pritožnica opozarja, da tožeča stranka ni imela na zalogi niti ni kupila prenosnikov v navedeni višini zato, da bi jih nadalje prodala toženi stranki. Zaradi tega meni, da tožeča stranka ni dokazala vzročne zveze med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo. Navedeno za odločitev v zadevi ni pomembno. Za to, da bi bila tožeča stranka v tem primeru upravičena do izgubljenega dobička, ni potrebno, da bi karkoli kupila in potem ne tudi prodala. Škoda v obliki izgubljenega dobička je tožeči stranki nastala zato, ker je tožena stranka kršila medsebojno pogodbo s tem, ko je kupila prenosnike v znesku 20.000,00 EUR pri drugem ponudniku in ne pri tožeči stranki, to pa je povzročilo, da tožeča stranka ni zaslužila v tožbi zatrjevanega zneska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00016706
ZGD-1 člen 502, 502/5. ZPP člen 254. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 333, 333/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2.
izstop družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - ocenjevanje vrednosti - sodni izvedenec - izločitev izvedenca - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - pravila stroke
Sodni izvedenec je zavezan svoje delo opraviti v skladu s pravili znanosti in stroke in je mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti dolžan upoštevati tudi v vlogi sodnega cenilca in ne le v vlogi pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.
Razlage spornega pravila ni mogoče širiti na primere, ki ne izhajajo niti iz samega zapisa spornega določila niti iz skupnega namena pogodbenikov.
ZKP-UPB8 člen 201, 201/1, 201/1-3.. ZNPPol člen 53, 54.
podaljšanje pripora - obstoj utemeljenega suma - zaseg predmetov v kazenskem postopku - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča - nedovoljeni dokazi
Od kod zagovornikom podatek, da so policisti drogo, zaseženo dne 08.09.2018 našli v zaprtem predalu pritožbenemu sodišču ni jasno, saj je iz zaslišanja policista I. P. razvidno, da sam ni ničesar odpiral ali pa kakorkoli prispeval h temu, da bi postala pozneje zasežena vrečka z mamilom vidna, sam zaseg zavoja, za katerega se je pozneje izkazalo, da vsebuje 47,67 g kokaina pa je tudi bil opravljen skladno z določbami 54. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - ugovor tretjega - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Obstoj klavzule o pravnomočnosti vzpostavlja domnevo, da je bilo pisanje (odločba) strankam vročeno. Tisti, ki (kot v konkretnem primeru tožeča stranka) zatrjuje, da to ni res in da odločbe ni prejel (ali da jo je prejel kasneje), mora najprej doseči razveljavitev take klavzule pred sodiščem, kjer je takšen postopek tekel. Dokler oziroma če tega ne doseže, pa velja, da je odločba bila vročena in da je postala pravnomočna takrat, kot to izhaja iz klavzule (potrdila) o pravnomočnosti.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - predmet obtožbe - preslepitveni namen - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Pritožba nima prav, ko zatrjuje, da sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe in zato tudi ni kršilo določbe 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. O predmetu obtožbe mora sodišče odločiti v izreku sodbe, sicer krši objektivno identiteto med obtožbo in sodbo. S predmetom obtožbe je mišljeno dejanje, opisano v obtožbi, vključno z morebitno spremembo ali razširitvijo obtožbe na glavni obravnavi. Pritožbeno sodišče se tudi ne more strinjati z obrazložitvijo tega pritožbenega razloga, da je ta kršitev podana, ker iz izpodbijane sodbe ne izhaja v čem je bil pri izvajanju posla z oškodovancem podan preslepitveni namen obdolženca, da obrokov leasing družbe R. ne bo plačala in s tem oškodovancu povzročila premoženjsko škodo. Preslepitveni namen je namreč opisan v izreku izpodbijane sodbe in je bil v tem, da se je obdolženec v imenu in za račun družbe R. d.o.o. zavezal pravočasno plačevati leasing obroke po priloženih razporedih anuitet, kar pa ni storil in ko tudi po tem, ko je oškodovana družba odstopila od pogodbe, ni poskrbel za vrnitev vozil. Sicer pa je potrebno poudariti, da je taka kršitev, v kolikor bi bila zares podana, vselej obdolžencu v korist in jo v pritožbenem postopku lahko uveljavlja le tožilec.
OZ-UPB1 člen 131, 179. ZDR člen 184. ZVZD člen 5, 7, 14, 23.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delodajalca - napoteni delavec - dejanski delodajalec - delo s povečano nevarnostjo - ocena tveganj - varna sredstva za delo - odgovornost lastnika nevarne stvari
Nesporno je, da je dejanski delodajalec oziroma delodajalec, pri katerem so na podlagi pogodbe opravljali delo delavci drugega delodajalca, bil dolžan poskrbeti, da delavci prejmejo vse informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, kar pomeni, da bi moral delodajalec P. P. izvesti identifikacijo nevarnosti in oceniti tveganja na delovnem mestu in z njimi seznaniti delavce čistilnega servisa.
Dejstvo, da je tožnik že pred dnevom, ko mu je spodrsnilo več let uporabljal neprimeren voziček, ne pomeni, da je bilo tako delo varno in da je sam kriv, da se je poškodoval. Delodajalec, ki mora delavcem omogočiti varno delo, mora računati tudi z običajno stopnjo manjše nepazljivosti delavcev pri delu.
SZ-1 člen 112, 112/3, 173, 173/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 340, 341, 350, 358.
pravica do uporabe stanovanja - denacionalizacijski postopek - vpliv denacionalizacije na najemna razmerja - nezakonita uporaba stanovanja - odpoved najemne pogodbe za stanovanje - najemnina za stanovanje - konkretizacija pritožbenih očitkov - obveznosti najemnika - neupravičena obogatitev - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - prikrajšanje lastnika - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus po uradni dolžnosti - sprememba prvostopenjske odločitve - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Druga tožena stranka je navedena kot uporabnik v najemni pogodbi, ki sta jo sklenili mati drugega toženca in O.M. 21. 4. 1992. Zaradi vrnitve stanovanja v postopku denacionalizacije tožnici, najemna pogodba ni prenehala (prvi odstavek 173. člena Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ-1), ampak je tožnica kot nova lastnica stanovanja vstopila v pravice in obveznosti prejšnjega najemodajalca - O.M.(107. člen SZ-1). Veljavno sklenjena najemna pogodba pa pred zahtevkom na izpraznitev stanovanja varuje najemnika, s tem pa tudi tiste, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje.
Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru pretehtati, kateremu od načel (načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialno pravilne sodbe) bo dalo prednost. Pri tehtanju teh načel ne more priti do tega, da bi eno načelo (povsem) izključilo drugo oziroma da bi vedno prevladalo eno načelo. In nenazadnje: tretji odstavek 286. člena ZPP določa, da smejo stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze (med drugim), če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/4, 13, 13/1, 34, 34/1, 34a, 34a/1, 34a/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 274, 274/1.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - taksne oprostitve na podlagi zakona - sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva - razveljavitev plačilnega naloga - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravni interes
Sodišče prve stopnje je na podlagi petega odstavka 34.a člena ZST-1 plačilni nalog z dne 15. 6. 2018 utemeljeno razveljavilo, kar pomeni, da tožeča stranka zneska sodne takse, navedenega v tem nalogu, ni (več) dolžna plačati. Posledično tožeča stranka tudi ni (več) imela pravnega interesa za delno oprostitev plačila te sodne takse, zato je sodišče prve stopnje njen predlog za delno oprostitev takse po tem plačilnem nalogu pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00017592
OZ-UPB1 člen 131, 131/1, 131/2, 149, 179. ZPP člen 286.
objektivna odškodninska odgovornost - subjektivna odškodninska odgovornost - nevarno delo - delo v gozdu - žled - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima
Vlažen, skalnat in neraven gozdni predel, ki je posut z listjem ter razmetanimi hlodi, vejami oziroma padlimi drevesi, ni povsem varen, prav tako pa ni povsem varna niti hoja po takih tleh, saj padci niso izključeni, kot je to pravilno ocenilo tudi sodišče prve stopnje. Toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora nevarnost odstopati od običajnih nevarnosti.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dokazovanje z izvedencem - kriva izpovedba priče ali izvedenca
Če si je tožeča stranka s tem, ko sama izvedenca ni predlagala, čeprav iz njenih pritožbenih navedb izhaja, da bi bil ta potreben za dokazovanje njene trditvene podlage, želela znižati stroške na račun tožene stranke, je to njen riziko. Tudi če bi tožena stranka tak dokazni predlog umaknila, bi bil rezultat isti - tožeča stranka zaradi prekluzije tega dokaznega predloga ne bi mogla več postaviti. Popolnoma neutemeljeno tožeča stranka očita napako sodišču, ki dokaza v prid njenih trditev ni ne moglo ne smelo izvesti, če sama takega predloga ni podala.
Ker tožeča stranka takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjevala, njen predlog za obnovo postopka niti v tem delu ni utemeljen. Trditve o krivem pričanju pa niti ne morejo predstavljati podlage za obnovo postopka iz 10. točke drugega odstavka 394. člena ZPP, saj je to samostojen obnovitveni razlog, za katerega je treba izpolniti še dodatne predpostavke, ki jih tožeča stranka ni izkazala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016368
KZ-1 člen 12, 14, 14/3. ZKP člen 373, 359, 359/1, 359/1-1.
konkretizacija pritožbenih očitkov - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - krajevna veljavnost kazenskega zakona - posebni pogoji za pregon - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - obsodilna sodba
Ker bi naj obdolženi po opisu dejanja le-to storil v Sloveniji in Romuniji, sme biti preganjan po slovenskem kazenskem zakonu (12. člen KZ-1), vendar samo, če je dejanje kaznivo tudi po romunskem kazenskem zakonu (tretji odstavek 14. člena KZ-1).