Napačna je navedba tožene stranke, da v primeru ustavitve postopka zaradi umika tožbe sploh ne pride v poštev ugotavljanje (deleža) uspeha strank v postopku, češ da je to možno le v primeru, ko se postopek konča na podlagi meritorne odločitve, kar ne drži.
postopek preventivnega prestrukturiranja - odločanje o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - vsebina sklepa o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - nejasna zakonska določba - jasnost izreka - terjatve na katere učinkuje sporazum o finančnem prestrukturiranju
Osnovni seznam finančnih terjatev mora vsebovati vse finančne terjatve do dolžnika (po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja), skladno s 4. točko tretjega odstavka 44.h člena tako zavarovane kot nezavarovane terjatve. Ker morajo biti v osnovnem seznamu vsebovane vse finančne terjatve (zavarovane in nezavarovane), je določilo tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP nejasno glede na izjemo, ki jo določa peti odstavek 44.l člena ZFPPIPP. Po tem določilu niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Ker obstaja možnost, da so med zavarovanimi terjatvami iz osnovnega seznama finančnih terjatev tudi tiste iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP, je sodišče v izogib nejasnostim o učinku sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja izrek sklepa korigiralo tako, da je iz učinkov sklepa o začetku postopka izvzelo zavarovane terjatve iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP.
Sodišča v postopku preventivnega prestrukturiranja ne presojajo pravnih in dejanskih podlag posamičnih finančnih terjatev in njihovih zavarovanj, čeprav so ta vprašanja med upnikom in dolžnikom lahko sporna (kot je na primer lahko sporna v postopku prisilne poravnave prijavljena terjatev, pa sodišče v tem postopku ne razrešuje vprašanja obstoja ali neobstoja take terjatve).
Obstoj zavarovanja pritožnikove terjatve po ZFZ in s tem neučinkovanje sporazuma o finančnem prestrukturiranju na njegovo terjatev bo lahko pritožnik uveljavljal in dokazoval v eventuelnem izvršilnem ali pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je tako iz določila drugega odstavka 98. člena EZ-1 (posredno) kot tudi iz določil Pogodbe (konkretno) razvidno, da je tožeča stranka tista, ki je upravičena zaračunavati in prejemati prispevke za omrežnino ter druge dodatke in prispevke. V prvem je namreč podlaga za sklep, da oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ni (nujno) SODO, v Pogodbi pa za sklep, da je v obravnavanem primeru to tožeča stranka - v uvodnih določilih je pojasnjeno, da tožeča stranka po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO z dne 21. 6. 2007 pripravlja, sklepa in izvaja pogodbe o uporabi sistema z uporabniki na svojem območju, zaračunava omrežnino, dodatke in prispevke, ter izvaja vsa upravičenja in dolžnosti do uporabnika, ki izhajajo iz te pogodbe in energetske zakonodaje, v 2.2 določilu splošnega dela pogodbe (na katero se izrecno in pravilno sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče) pa, da uporabnik omrežja plača omrežnino in prispevke družbi Elektro v petnajstih dneh od datuma izstavitve računa razen, če v predpisih ni drugače določeno.
Smisel celotne opisane ureditve je namreč v tem, da se SODO z zaračunavanjem in izterjavo navedenih prispevkov ne ukvarja, na kar pravilno opozarja tudi tožeča stranka v svojem odgovoru na pritožbo.
Tožena stranka je predlagala prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o predlogu za obnovo postopka v zadevi VI Pg 530/2009, s katero naj bi bilo odločeno o predhodnem vprašanju v tem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo zoper takšno pravnomočno sodbo vloženo izredno pravno sredstvo.
Tožena stranka s pritožbo vsebinsko ne izpodbija odločitve o prekinitvi postopka, zahteva le, da bi sodišče moralo odločiti o njenem ugovoru res iudicata. Sodišče odloči o takšnem ugovoru, če šteje, da je utemeljen. Če pa šteje, da ugovor, da je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno, ni utemeljen, svojega stališča ne izrazi v obliki sklepa, ampak nadaljuje z razpravljanjem v zadevi, odločitev o obstoju te negativne procesne predpostavke za vodenje pravde pa sprejme skupaj z odločitvijo o glavni stvari.
Za presojo pomena dikcije ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - ugovori avalista - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Z navedenimi odločbami II Ips 144/2011, II Ips 228/2016 in II Ips 104/2015 Vrhovnega sodišča se je v situacijah, ko je bila menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora, prej v sodni praksi sporno vprašanje, kakšne ugovore lahko avalist uveljavlja zoper imetnika menice, enotno razrešilo: avalistu ne gredo honoratovi ugovori, čeprav je menica ostala v rokah prvotnega imetnika, razen, če je imetnik ob njeni pridobitvi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (16. člen ZM), avalist pa ima v primeru bianco menice (tudi) ugovor, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom (drugi odstavek 16. člena ZM). Dejstvo, da je toženec kot avalist podpisal menični blanket, na obseg in vrsto njegovih ugovorov ne vpliva, vplivalo bi lahko le na nastanek njegove meničnopravne obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi nikjer ni predvideno nikakršno posebno varstvo. Je pa v individualnem delovnem sporu, ko se preizkuša zakonitost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dopustno izpodbijati pravilnost ugotovitev Komisije v podanem mnenju.
OZ člen 168, 168/2, 169, 174, 179. ZPP člen 216. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - stroški prevozov na zdravljenje - odločitev po prostem preudarku - stroški za prevoz na delo in z dela- službeno potovanje
Za prevoz z avtomobilom dejanske škode ne predstavlja le strošek goriva. Zgolj dejstvo, da je takšen strošek po Uredbi priznan za službena potovanja, pa ne pomeni, da ni primeren za uporabo v konkretnem primeru, ko sodišče lahko odloči tudi po prostem preudarku (216. člen ZPP).
zavrnitev zahteve za preiskavo - vrnitev v popravo - narok
Narok po tretjem odstavku 169. člena ZKP ni namenjen popravkom zahteve za opravo preiskave s strani pristojnega tožilca, ZKP pa tudi ne vsebuje določb, ki bi narekovale preiskovalnemu sodniku, da zahtevo za opravo preiskave vrne državnemu tožilstvu v popravo. Zato so očitki pritožbe, namenjeni preiskovalni sodnici, da ni postopala na način, ki ga navaja pritožba, neutemeljeni.
Zaključka sodišča prve stopnje, da so varnostniki ravnali v prekoračenem silobranu (torej protipravno), a da tožniku škode niso povzročili namenoma (točneje, da slednji tega ni izkazal), nista v nobenem medsebojnem nasprotju (kontradikciji). Nanašata se namreč na dve različni predpostavki, ki sta (v zadevi kot je konkretna) potrebni za nastanek odškodninske obveznosti in ki se presojata vsaka posebej. Pri tem obstoj ene (to je protipravnosti ravnanja varnostnikov, ki je posledica njihove opustitve dolžnega postopanja) ne pomeni tudi avtomatičnega obstoja druge (konkretno obstoja naklepno/namenoma z njihove strani povzročene škode). Obstoja slednje sama za sebe ne izkazuje niti narava (obseg) poškodb, ki jih je tožnik ob dogodku utrpel in ki jih v pritožbi (neupravičeno) izpostavlja kot razlog, zaradi katerega po njegovem mnenju do zavrnitve zahtevka zoper drugo, tretje in četrto toženca ne bi smelo priti.
Pri določitvi oškodovančevega soprispevka v smislu 171. člena OZ gre vedno za pravno-vrednostno oceno sodišča, ki se matematično natančni utemeljitvi že v osnovi izmika. Je pa sodišče prve stopnje zvezi s tem dolžno izpostaviti tiste pravno relevantne okoliščine, ki predstavljajo podlago takšni oceni, oziroma utemeljujejo, zakaj naj bi bil tak prispevek v določenem primeru večji ali manjši.
ZIZ člen 67. ZPP člen 157. ZOdvT tarifna številka 3464, 3468.
nasprotna izvršba - stroški za sestavo vloge - odgovor na predlog - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Nasprotna izvršba ni pravno sredstvo, zato upniku za sestavo odgovora na predlog za nasprotno izvršbo ni mogoče priznati nagrade po tar. št. 3468 ZOdvT, ki določa nagrado za pravno sredstvo in odgovor nanj, ampak nagrado za druge obrazložene vloge.
zavarovanje z začasno odredbo - sklep o zavarovanju - res iudicata pri izdaji začasne odredbe - nedenarna terjatev - objektivna nevarnost - potrebnost izdaje začasne odredbe - predmet zavarovanja z začasno odredbo - skupno premoženje zakoncev - skupno premoženje v tujini - švicarsko pravo - razveza zakonske zveze - prepoved razpolaganja s poslovnim deležem v družbi
Predlagano zavarovanje skupnega premoženja se mora vedno glasiti na točno določen predmet, saj ima predmet zavarovanja hkrati kakovost zavarovane terjatve.
Upnik lahko utemelji potrebnost začasne odredbe na premoženju, ki je v Sloveniji, tudi z dolžnikovim ravnanjem s skupnim premoženjem nasploh, torej tudi s tistim, ki je v tujini.
Ker je upnica v letu 2017 pred švicarskim sodiščem vložila zahtevo za razvezo zakonske zveze, je že po določbi par. 204 švicarskega Zivilgesetzbuch jasno, da ko bo prišlo do razveze zakonske zveze, bo ta s stališča skupnega premoženja učinkovala od vložitve zahtevka dalje. Sedanji dolžnikovi prihodki zato niso skupno premoženje.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018207
ZDR člen 184.. OZ člen 149, 153, 168, 168/1, 168/3, 174, 174/2, 179.. ZOR člen 177.. ZSSloV člen 60.. ZPIZ-2 člen 203, 204.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pasivna legitimacija - vojska - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - izključitveni razlog - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicna pokojnina - odločitev o pravdnih stroških - izvedensko mnenje pred pravdo
Tožena stranka neutemeljeno postavlja pod vprašaj, kaj naj bi sploh zajemala tožničina delovna obveznost, ter se tudi na takšen način poskuša izogniti odškodninski odgovornosti, ki jo zavezuje kot delodajalca, če delavcu nastane škoda na delu ali v zvezi z delom.
Pritožba niti ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je po sodni praksi skakanje s padalom nevarna dejavnost (v posledici česar je ugotovilo objektivno odgovornost tožene stranke), pač pa uveljavlja, da je tožnica 100 % prispevala k nastanku škode. Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok (149. člen OZ. Ravno ta domneva vzročnosti je ključna za odločitev o temelju v predmetni zadevi.
Tožnica ni upravičena do tega, da bi ji morala tožena stranka sproti plačevati zneske, ki bi jih sicer kot prispevke plačevala zanjo - za dosego cilja tega posebnega zavarovanja, tj. predčasna poklicna upokojitev. Tožnica zaradi invalidske upokojitve sploh ne bo postala prejemnica poklicne pokojnine. Le v tem bi se lahko kazala relevantna škoda, kar pa je vezano šele na čas, ko bi tožnica po normalnem teku stvari izpolnila pogoje za poklicno upokojitev. Premoženjsko škodo bi npr. lahko predstavljala razlika med višino invalidske pokojnine in višino poklicne pokojnine, do katere bi bila tožnica upravičena, če ne bi prišlo do sporne poškodbe. Zgolj neplačevanje prispevkov pa še ne daje podlage za ugoditev tožničinim zahtevkom v zvezi s tem.
Niso zelo relevantne pritožbene navedbe o tem, da prispevkov ni možno nakazovati delavcu, ter da ta s prispevki ne more prosto razpolagati. To, kar je sodišče naložilo v pačilo toženi stranki, namreč po naravi ni (več) prispevek, pač pa odškodnina zaradi premoženjske škode, ki naj bi tožnici (že) nastala zaradi neplačevanja prispevkov, kar pa ne drži. Tudi za to, da se tožnici kot odškodninska renta priznajo mesečni zneski v višini prispevkov iz naslova navedenega zavarovanja vse do njene starostne upokojitve, ki bi bila v letu 2024, ni nobene podlage.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tudi tožničinemu zahtevku za povrnitev stroškov, ki so ji nastali v zvezi s pridobitvijo predpravdnega izvedeniškega mnenja travmatologa. Četudi to mnenje v pravdi ni konkuriralo kot dokaz izvedenskemu mnenju, ki ga je sodišče pridobilo v pravdnem postopku, je bila pridobitev tega mnenja potrebna za vložitev tožbe. Ob tako hudih škodnih posledicah, kot jih je utrpela tožnica, je bil ta strošek z izvedencem, povezan s postavitvijo izvensodnega zahtevka kakor tudi za postavitev odškodninskega zahtevka v pravdi, potreben po merilih 155. člena ZPP.
Trditvam o neobstoju soglasja volj (glede cene storitve) nasprotuje ključna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka soglašala, da bo sama doplačala storitev, in rekla, naj zobozdravnica nadaljuje z delom, pred tem pa ji je Z. K. natisnila predračun za storitev.
razmerja med starši in otroki - preživnina - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - dokazna ocena
Ukvarjanje otroka s športnimi aktivnostmi je za njegov razvoj koristno, športna oprema, ki je s tem v zvezi navedena v obrazložitvi sodbe, pa ne spada v nadstandardne športne aktivnosti, kot je npr. golf ali jahanje.
Ker ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, je zmotno toženčevo stališče v pritožbi, da bi moral tožnik dokazovati posamezne stroške s predložitvijo računov. Da je potrebno športno opremo, kot so rolarji in ščitniki za roke ter noge, čelada, kolo in smučarska oprema, menjavati vsake dve ali tri leta, pa je tudi splošno znano, saj otrok takšno opremo preraste.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - motenje posesti - motilno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - prepis zvočnega posnetka - relativna bistvena kršitev določb postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - instrukcijski rok - prekoračitev roka - vročitev sodnega pisanja - dokazna ocena - prosta dokazna ocena
Postopanje v nasprotju s 125.a členom Zakona o pravdnem postopku predstavlja relativno kršitev določb postopka. Da bi tožnik s svojim pritožbenim očitkom uspel, bi moral izkazati, da je ravnanje sodišča prve stopnje vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - upravičenje do posesti - dovoljenje za uporabo - razlaga pogodbe
V zadevi je sporno, ali ima toženec pravico do uporabe objekta, ki temelji na dogovoru oziroma soglasju tožnice, da lahko brezplačno ostane v spornem objektu vse dokler tožnica ne zgradi novega objekta in na toženca tudi prenese lastninsko pravico. Sodišče prve stopnje je jasno in prepričljivo pojasnilo, zakaj verjame, da je tožnica (le) sprva tožencu dovoljevala brezplačno uporabo starega objekta. Povsem logični in izkustveno prepričljivi so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da je tožnica utemeljeno preklicala dovoljenje za uporabo starega objekta takrat, ko je bilo jasno, da toženec novega objekta ne bo kupil oziroma je postalo jasno, da do realizacije projekta pod pogoji iz Pogodbe o projektnem financiranju ne bo prišlo.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - pripoznanje zahtevka - pasivnost tožene stranke - nevložitev odgovora na tožbo
Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi.