CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028368
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-14, 343. OZ člen 119. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. URS člen 22.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - prosto urejanje pogodbenih razmerij - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasna pogodbena določila - jezikovna nejasnost določil - transparentnost pogodbenih pogojev - causa credendi - oderuštvo - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - enako varstvo pravic - oderuška pogodba - dokazno breme - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - delno zavrženje tožbe - zavrženje pritožbe
Pojasnilna dolžnost banke glede valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo izjave o prevzemu valutnega tveganja v samo pogodbo in tudi ne s presojo, ali so bili tožniki v vlogi posojilojemalcev s strani zaposlenih v banki opozorjeni na valutno tveganje.
Ali je bil posojilojemalec pravilno poučen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti, se presoja ob upoštevanju vseh okoliščin v posamičnem primeru. Pri tem so pomembne vse informacije in dodatna pojasnila, ki so bila posojilojemalcu posredovana med pogajanji, vključno z oglasi, ipd. Pomanjkljive ugotovitve izpodbijane sodbe ne omogočajo zaključka, da je bil način izračuna anuitete bodisi v pogodbi bodisi v ustnih dogovorih ob sklepanju pogodbe tožnikom predstavljen na način, da so bili sposobni oceniti razsežnosti spremembe tečaja CHF v razmerju do EUR, v katerih so prejemali dohodke, in vpliv teh sprememb na njihovo pogodbeno obveznost v obdobju vračanja kredita.
Pri presoji o poštenem ravnanju banke in obstoju znatnega neravnotežja je treba upoštevati naravo storitve, ki je predmet pogodbe in vse okoliščine sklepanja pogodbe, predvsem pa, ali je banka glede na svoje strokovno zanje in izkušnje potrošnika seznanila s tveganji, ki jih je sprejel s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti in ki so posledica možnih sprememb menjalnega tečaja, in če ga ni, ali bi v primeru poštenega in pravičnega poslovanja lahko razumno pričakovala, da potrošnik take pogodbe ne bi sklenil, če bi ga z navedenimi tveganji seznanila. Upoštevati je torej treba, da je banka oziroma toženka pri sklepanju obravnavanih pravnih poslov nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožniki pa kot laiki brez posebnega predznanja in izkušenj s kreditnimi posli. V obravnavanem okviru je pomembno, ali je banka v svojih predstavitvah dajala prednost ugodnostim za tožnike, ali je enakovredno predstavila tudi možne slabe strani. Dolžnost banke, da kot finančni strokovnjak ravna vestno in pošteno in tako zagotovi potrošniku informacije, pa se seveda lahko nanaša le na informacije, ki so ji bile poznane ali bi ji morale biti poznane, ne pa tudi na tiste, za katere kot strokovnjak ni mogla in ji ni bilo treba vedeti. Pri presoji, ali je v sklenitveni fazi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank, je potrebno oceniti, ali bi se posledice spremembe menjalnega tečaja v izrazito večji meri odrazile v sferi tožnikov.
razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - ureditev stikov - pravica do stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom - osebni stiki - otrokova korist
Povečan obseg stikov, predvsem preživljanje enotedenskih počitnic pri očetu v Bosni in Hercegovini v bodoče, je odvisno predvsem od ravnanj očeta, ki do sedaj za deklico ni pokazal zanimanja, kljub temu, da je v času, ko se je iz skupnega prebivališča izselil, postala prvošolka, z njo pa ni poskušal navezati niti telefonskega stika. Oče se mora zavedati, da bo intenzivnejši stik s svojo hčerko lahko ponovno vzpostavil postopoma, zato so tudi določeni pogostejši stiki preko Skypa, občasno bo deklico lahko tudi obiskal, potem pa lahko realno pričakuje, da si ga bo tudi deklica želela obiskati v Bosni in Hercegovini ter tam preživeti nekaj dni na leto. Drugačni stiki trenutno niso v korist sedemletne deklice, lahko pa se spremenijo, če bo oče uspel vzpostaviti ustrezen odnos z deklico, tako da jo bo večkrat poklical, občasno obiskal in ustrezno poskrbel za dekličine čustvene in materialne potrebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00015945
ZPND člen 19, 19/3.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje ukrepa - začasna ureditev spornega razmerja - psihično nasilje - pomen prizadete dobrine - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - standard verjetnosti - pravica do svobode gibanja - nadlegovanje - tajno opazovanje in sledenje
Opazovanje, zasledovanje in iskanje kontakta s predlagateljico pomeni kršitev izrečenih ukrepov in nedvomno predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica počuti ogroženo.
ZPND je preventiven in z namenom, da zavaruje žrtve, kar dopušča poseg v udeleženčevo pravico gibanja, ta poseg pa po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmeren.
ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja pomembnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016002
ZPP člen 2, 12, 184, 185, 285. ZZK-1 člen 243. ODZ paragraf 364c.
izbrisna tožba - materialno procesno vodstvo - razjasnjevalna dolžnost sodišča v zvezi z oblikovanjem zahtevka - načelo dispozitivnosti postopka - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - pravilen tožbeni zahtevek - odpravljiva nesklepčnost tožbe - namen pravdnega postopka - sprememba tožbe brez soglasja toženca - načelo smotrnosti - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - pomoč prava neuki stranki - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - materialnopravno neveljavna vknjižba - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve
Pravilno oblikovanje tožbenega predloga, ob nespremenjenem cilju pravde, ne pomeni spremembe tožbe.
Tožba, ki jo je treba popraviti tako, da se tožbeni predlog pravilno formulira z namenom, da stranka doseže pravno varstvo, ki ga zahteva, ni neodpravljivo nesklepčna. Zato je sodišče po pravilu o materialnem procesnem vodstvu dolžno tožečo stranko vzpodbuditi tudi k pravilnemu oblikovanju zahtevka. Namen razjasnjevalne dolžnosti v tem pogledu je preprečiti, da bi stranka izgubila pravdo in prišla ob pravno varstvo samo zaradi nepravilnega predloga, pa čeprav je po uspehu obravnave jasno, da ima prav, le da je njen predlog napačno formuliran.
Pri presoji, kdaj je treba opraviti materialno procesno vodstvo, je treba odgovoriti na vprašanje, ali se bo zaradi pobude sodišča spremenil cilj pravde, gledano z očmi nepravnika. V tej zadevi je bilo vsem udeležencem postopka (sodišču, tožnici in tudi tožencu) ves čas jasno, kakšno pravno varstvo tožnica zahteva oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi opravljenega materialno procesnega vodstva in pravilnega oblikovanja zahtevka ni v ničemer spremenil.
Tudi v primeru vknjižbe prepovedi odsvojitve, ki ni v skladu z materialnim pravom, gre za materialnopravno neveljavno vknjižbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vročitev odpovedi
V tem sporu je šlo za osebno vročanje v prostorih delodajalca. V kolikor bi tožnik odklonil vročitev odpovedi, bi se nadaljnje ravnanje toženke za pravilno vročitev preizkušalo po določilih ZPP, kot je določeno v šestem odstavku 88. člena ZDR-1. Tožnik je spornega dne v prostorih toženke izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prevzel in jo prebral, nato pa odklonil prejem oziroma vročitev. V zaznamku sta priči zapisali, da je bila izredna odpoved tožniku vročena, da sta jo tožnik in njegova žena pregledala in prebrala, vendar tožnik potrdila o prejemu ni želel podpisati, ampak je odpoved vrgel na mizo. Glede na navedeno je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik le odklonil vročitev oziroma prejem odpovedi. Pravilno je, da je tožnik odpoved prevzel, nato pa odklonil podpis potrditve prevzema ter odpoved vrgel na mizo. Ob takem dejanskem stanju pa je bilo dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi na toženki. Toda, ker je sodišče prve stopnje verjelo toženki, da se je tožnik spornega dne zglasil pri njej, da je prebral odpoved, da je odklonil podpis o prevzemu, da sta o vsem tem skladno izpovedali dve priči in da je bil o tožnikovem ravnanju sestavljen tudi uradni zaznamek, ne more biti nobenega dvoma, da je toženka dokazala, da je bila tožniku izredna odpoved pravilno vročena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00017698
OZ člen 287, 288, 318.
plača - pobot - tročlenski izrek
Sodišče prve stopnje ni izpeljalo pobota in ni odločilo o dajatveni obveznosti toženke. Formulacija izreka izpodbijanega dela sodbe je pomanjkljiva in neustrezna, ker ni oblikovan jasen tričlenski izrek. Sodišče prve stopnje je tako kar sredi dajatvenega izreka pobotavalo medsebojne terjatve strank. Poleg tega je materialnopravno zmotno oziroma v nasprotju z določili OZ upoštevalo pravilo o vračunavanju obresti in glavnice, posledično pa tudi ni razvidno, koliko toženka tožniku še dolguje iz naslova regresa za letni dopust za sporno leto.
OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 112, 112/2, 274, 300. ZASP člen 157, 168, 168/3.
plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija glasbenih del - pogodba za retransmisijo TV programov - licenčna pogodba - pogodbena podlaga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - televizijski program - običajno plačilo - razširjanje radijskega programa - zahtevek na plačilo civilne kazni - sklep o združitvi postopkov - litispendenca - ugovor zastaranja - tarifa za uporabo avtorskih del - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - primeren honorar - licenčna analogija - višina avtorske odmene - zakonske zamudne obresti
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije.
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.
Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih. Povedano drugače: navedeni znesek je treba ustrezno znižati, ker se v TV programih predvaja manj glasbe kot v TV in RA programih skupaj. Ker je primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih, kot že navedeno, 0,03 EUR, tarifa za kabelsko retransmisijo v TV programih v vtoževanem obdobju znaša 0,168 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00017037
ZIZ člen 56. ZFPPIPP člen 302. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ugovor ničnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - učinek pravnomočne sodbe - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pritožnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval le dejstvo, ki se nanaša na drugodolžnico po izvršilnem naslovu. V ugovoru je navajal, da je bilo v pravdi za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ugotovljeno, da terjatev upnice do tožene stranke (stečajne dolžnice) ne obstoji v obsegu 7.882,68 EUR. To v pritožbi ponavlja, vendar neutemeljeno. Sodba okrožnega sodišča učinkuje le v okviru subjektivnih meja pravnomočnosti.
Sklep o izvršbi je pravnomočen, ugovor ničnosti pa ni dopusten ugovorni razlog za ugovor po izteku roka.
prisilna izterjava denarne kazni - izvršilni postopek - uklonilni zapor
Zgolj zaključek, da izvršba na premičninah obsojenca ne bi bila smiselna, zato ne zadostuje, saj je potrebno okoliščino, da se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, ugotoviti po opravljenem izvršilnem postopku, torej po podanem predlogu za izvršbo na vsem premoženju obsojenca, na katerega se lahko poseže, ne glede na vrsto premoženja in predvidene stroške postopka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22. ZIZ člen 65, 65/2.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor tretjega - vročanje odgovora na ugovor - pravica do izjave - kontradiktornost - absolutna bistvena kršitev določb postopka - očitna pisna pomota
Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS med drugim izhaja tudi pravica stranke oziroma udeleženca do izjavljanja v postopku. Pravica strank/udeležencev do sodelovanja v postopku (pravica do izjavljanja, kontradiktornosti) je tako osrednja in globalna procesna pravica. Bistveni pogoj za uresničevanje te pravice pa je pravica do informacije; stranka/udeleženec pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti in tudi za vse, o čemer se je za dosego učinkovitega sodnega varstva smiselno (ali celo nujno) izreči.
V konkretnem primeru tretja utemeljeno opozarja, da ji je kršena pravica iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi ugovora tretje v celoti oprlo na navedbe upnika iz odgovora na ugovor tretje, pri čemer pa tretji upnikov odgovor na njen ugovor ni bil vročen niti ob izdaji izpodbijanega sklepa niti kasneje.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428. ZSReg člen 4, 4/4.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
postopek preventivnega prestrukturiranja - odločanje o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - vsebina sklepa o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - nejasna zakonska določba - jasnost izreka - terjatve na katere učinkuje sporazum o finančnem prestrukturiranju
Osnovni seznam finančnih terjatev mora vsebovati vse finančne terjatve do dolžnika (po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja), skladno s 4. točko tretjega odstavka 44.h člena tako zavarovane kot nezavarovane terjatve. Ker morajo biti v osnovnem seznamu vsebovane vse finančne terjatve (zavarovane in nezavarovane), je določilo tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP nejasno glede na izjemo, ki jo določa peti odstavek 44.l člena ZFPPIPP. Po tem določilu niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Ker obstaja možnost, da so med zavarovanimi terjatvami iz osnovnega seznama finančnih terjatev tudi tiste iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP, je sodišče v izogib nejasnostim o učinku sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja izrek sklepa korigiralo tako, da je iz učinkov sklepa o začetku postopka izvzelo zavarovane terjatve iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP.
Sodišča v postopku preventivnega prestrukturiranja ne presojajo pravnih in dejanskih podlag posamičnih finančnih terjatev in njihovih zavarovanj, čeprav so ta vprašanja med upnikom in dolžnikom lahko sporna (kot je na primer lahko sporna v postopku prisilne poravnave prijavljena terjatev, pa sodišče v tem postopku ne razrešuje vprašanja obstoja ali neobstoja take terjatve).
Obstoj zavarovanja pritožnikove terjatve po ZFZ in s tem neučinkovanje sporazuma o finančnem prestrukturiranju na njegovo terjatev bo lahko pritožnik uveljavljal in dokazoval v eventuelnem izvršilnem ali pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016393
ZPP člen 359. ZVKSES člen 4, 4/4, 17, 17/1, 17/2, 20, 20/2. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2003) člen 10, 10/2, 14, 14/6. OZ člen 478, 494.
varstvo kupcev stanovanj - refleksna škoda - nesklepčnost trditev - materialno procesno vodstvo - pogodbena kazen - zahtevek na znižanje kupnine - stvarna napaka - pravna napaka - omejitve javnopravne narave - odgovornost prodajalca za pravne napake - izvedensko mnenje pred pravdo
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je pričakovanje kupca, da bo stanovanje, ki ob sklenitvi prodajne pogodbe še ni zgrajeno, ustrezalo standardom po Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, sicer razumno in utemeljeno, če odstopanje od teh standardov ni dogovorjeno. V konkretnem primeru je šlo ravno za to. Pravdni stranki sta namreč s pogodbo definirali obseg del, ki jih je bila tožnica dolžna v stanovanju opraviti pred njegovo izročitvijo toženki. S tem sta vsaj posredno določili tudi to, katerim standardom bo moralo stanovanje ustrezati. Ker s pogodbo ni bilo dogovorjeno, da bo tožnica toženki zagotovila tudi shrambo (oziroma vrtno uto) ter okenska senčila, v tem pogledu o stvarni napaki ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi oceni, da je stanovanje, ki ga je toženka kupila, obremenjeno s pravno napako. Ni namreč sporno, da je bila gradnja izvedena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem (namesto enostanovanjske je bila zgrajena dvostanovanjska stavba), kar rezultira v nemožnosti pridobitve uporabnega dovoljenja. Uporabno dovoljenje bi bilo mogoče pridobiti le v primeru, da bi bil predhodno spremenjen urbanistični načrt in pridobljeno ustrezno (drugačno) gradbeno dovoljenje.
Sodišče prve stopnje je menilo, da je mogoče zaradi (stvarnih in pravnih) napak, ki so odpravljive, kupnino znižati za stroške, potrebne za odpravo posamezne napake. Takšen pristop je materialnopravno zmoten in nasprotuje določilu 478. člena OZ. Za koliko se kupnina zaradi ugotovljenih napak na kupljenem stanovanju zniža, bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 478. člena OZ ugotoviti tako, da bi 1. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo stanovanje ob sklenitvi pogodbe na trgu, če bi bilo brez napake, 2. ugotovilo vrednost, ki bi jo imelo z ugotovljenimi napakami, 3. razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju znižati kupnino iz pogodbe.
Oseba, ki je izdelala strokovno mnenje izven postopka, nima položaja izvedenca. Ker je tako, stranka z njenim zaslišanjem, čeprav gre za izvedeno pričo, ne more dokazovati dejstev za katera je potrebno strokovno znanje. Taka dejstva se dokazujejo z izvedencem, ki ga na predlog strank(e) postavi sodišče.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - preklic dovoljenja
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na poslovnem naslovu, družbi, kateri je dal dovoljenje za poslovanje na istem poslovnem naslovu, tega dovoljenja ne sme pozneje odreči ali preklicati, pač pa da družbe iz tega razloga registrsko sodišče ne sme izbrisati iz sodnega registra.
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Tako kot predlaga pritožnik, ni mogoče razlagati določbe tretje alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki govori o subjektu, ki ima v sodni register vpisan kot poslovni naslov naslov, na katerem stoji objekt, katerega subjekt vpisa ni lastnik, oseba, ki je lastnik, pa mu ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
ZMZPP člen 99, 99/2, 108, 108/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - litispendenca - pravnomočnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do meritorne odločitve
Sodišče mora počakati s priznanjem tuje sodne odločbe, če je pred sodiščem Republike Slovenije v teku prej začeta pravda v isti zadevi med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomočno končana (drugi odstavek 99. člena ZMZPP).
stroški postopka - razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - redni postopek - nepravdni postopek - načelo krivde - uspeh strank v postopku - narava sodnega postopka - pravilna uporaba materialnega prava
Zaradi samostojnosti postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, njegove ločenosti od odločanja v rednem – nepravdnem – postopku, odločitev o stroških postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave temelji na drugi podlagi kot odločitev o stroških rednega postopka (zakrivljenost stroškov).
Dejstvo, da je pravna narava postopka z izrednim pravnim sredstvom drugačna od pravne narave rednega postopka, je treba upoštevati pri odločanju o stroških postopka. V nepravdnem postopku udeleženci praviloma trpijo svoje stroške postopka. Taka ureditev je utemeljena z dejstvom, da je postopek običajno v interesu vseh udeležencev. V postopku izpodbijanja sodne poravnave pa je drugače. Interes za prenehanje veljavnosti sodne poravnave ima le vlagatelj izrednega pravnega sredstva. Zato je prav, da je uspeh strank merilo za odločitev o stroških postopka; tako kot to velja za pravdni postopek,v katerem imamo dve stranki z različnimi interesi.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - grozeče nasilje - nenadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Pri odločanju o izdaji regulacijske začasne odredbe je v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po 272. členu ZIZ potreben zelo restriktiven pristop, treba je upoštevati tudi interes nasprotnega udeleženca (dolžnika). Izdati jo je mogoče le v primeru še posebej utemeljene težko nadomestljive škode, zaradi preprečitve grozečega nasilja in ob sklicevanju na tehtanje neugodnih posledic.
dedovanje kmetijskega gospodarstva - interes udeležencev - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - zmanjšana gospodarska zmožnost kmetije - prevzemnik kmetije - nujni dedič - velikost nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - plačilo predujma - delno plačilo predujma - sodni izvedenec
Cenitev zapuščine in ocena gospodarske zmožnosti zaščitene kmetije sta pri izplačilu nujnega dednega deleža v denarju v interesu vseh dedičev, tako prevzemnika kot nujnih dedinj. Brez navedene cenitve in ocene dedovanje v konkretnem primeru ne more biti zaključeno, čimprejšnji zaključek pa je v interesu vseh treh. Posledično so vsi trije dolžni plačati naloženi predujem za sodnega cenilca.
SPZ člen 33. ZPP člen 12, 87, 87/4, 190, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 426.
pooblastilo za zastopanje - odvetniška družba - zakoniti zastopnik - veljavnost pooblastila - vsebina pooblastila - podpis - motenje posesti - sodno varstvo posesti - pasivna legitimacija - podnajemnik - odpoved najema zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper najemodajalca - odtujitev stvari med pravdo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - vrnitev prostorov v posest - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
S pooblastilom, ki je bilo dano odvetniški družbi, je bil za zastopanje tožencev pooblaščen njen zakoniti zastopnik, ki je odvetnik in je kot pooblaščenec tožencev podpisal vloge in pristopil na naroke.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je po 33. členu SPZ vrnitev posesti in prepoved posegov v posest mogoče zahtevati le od posestnika. Enotna je tudi glede dejstva, da je odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče stvar, ovira za tožbo zaradi motenja posesti, ko tožena stranka posesti nima več. Ker toženca takega položaja nimata več, tožnica od gole (morebitne) ugotovitve motenja nima nobene pravne koristi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi nikjer ni predvideno nikakršno posebno varstvo. Je pa v individualnem delovnem sporu, ko se preizkuša zakonitost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dopustno izpodbijati pravilnost ugotovitev Komisije v podanem mnenju.