CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018694
ZDR člen 184.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih tleh - izvedensko mnenje - spolzka tla
Za ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci v primeru nepopolnosti izvedenskega mnenja niti ni potrebna pobuda strank, temveč mora sodišče odpraviti te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti.
Naloga sodišča je, da presoja, ali so obstajale okoliščine, ki utemeljujejo objektivno odgovornost tožene stranke ter ali je nedopustno ravnanje tožene stranke predstavljalo pravno relevantno vzročno zvezo za škodni dogodek - padec in ali je posledično podana odškodninska odgovornost tožene stranke, ni pa naloga sodišča, da išče razlog tožnikovega padca.
Dolžnik v pritožbi zatrjuje prenehanje obveznosti na podlagi poravnave, o čemer pa je odločitev že postala pravnomočna in tega ugovornega razloga ne more sodišče presojati ponovno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi nikjer ni predvideno nikakršno posebno varstvo. Je pa v individualnem delovnem sporu, ko se preizkuša zakonitost podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dopustno izpodbijati pravilnost ugotovitev Komisije v podanem mnenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015863
OZ člen 131. ZPP člen 116, 220.
odškodninska odgovornost države - športna dejavnost - zavod za prestajanje kazni zapora - športno rekreacijska površina - odbojka - igrišče - igranje odbojke - poškodovanje zapornika - opustitev dolžne skrbnosti - načrtovanje, priprava, zidava in gradbena dela proti predpisom in pravilom - objektivna in krivdna odgovornost - ni nevarna stvar - standard dolžne skrbnosti - telesne vaje na neravni površini - ogled kraja - ogled brez navzočnosti strank - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pritožnik ni igral uradne odbojkarske tekme ali bil udeležen v pripravah na kakšno takšno tekmovanje, pač pa se je kot zapornik rekreiral. Zato toženkin zavod ni bil dolžan pripraviti oz. zagotoviti športnega igrišča, ki bi povsem ustrezalo zahtevam športnih predpisov oz. standardov.
Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, tožbo umaknil v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in zlasti prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.
ZST-1 člen 18, 18/5, 31, 34a, 34a/2. ZST-1 tarifna številka 9621. ZNP člen 37.
vrednost spornega predmeta - predmet delitve - vrednost nepremičnine - odmera takse - odmera sodne takse za pritožbo - vrednost izpodbijanega dela odločitve - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - sodne takse - plačilni nalog
Drži sicer, da je pritožnik solastnik nepremičnine le do 1/6, vendar pa to ni razlog za odmero nižje takse. Kriterij za odmero takse za pritožbo je namreč vrednost izpodbijanega dela odločitve (glej peti odstavek 18. člena ZST-1). Glede na to, da pritožnik s pritožbo odločitev sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, je dolžan plačati takso ob upoštevanju vrednosti celotne nepremičnine, to je vrednosti 169.139,00 EUR.
stroški v nepravdnem postopku - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - udeleženci nepravdnega postopka - stroški izvedenca
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zaključilo, da je potreben popoln odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca, saj ni sposoben skrbeti zase in za svoje pravice, zaradi česar obstaja možnost zlorabe oziroma oškodovanja njegovega premoženja. Nepravdni postopek je bil torej izveden v korist nasprotnega udeleženca. Sodišče je tako pravilno odločilo, da stroške postopka trpi nasprotni udeleženec.
Iz zakonske ureditve izhaja, da je treba prekinjeni postopek nadaljevati, če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti. Posledično tudi ni mogoče zahtevati (ponovne) prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto. Pritožnica zato ne more uspeti z navedbami, da je zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1807/2017 z dne 10. 1. 2018 vložila revizijo, niti z navedbami, da bi bila prekinitev postopka pravilna in smotrna. Ne prvo ne drugo namreč ni zakonska podlaga za prekinitev postopka.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sopotnik v vozilu - alkoholiziranost voznika - stopnja alkoholiziranosti - znaki alkoholiziranosti - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode - izguba zavarovalnih pravic zaradi akoholiziranosti voznika - soprispevek zavarovanca - vožnja z vinjenim voznikom - pravica do odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode
V primerih, kjer je zavarovanec tudi lastnik vozila, je šla večinska sodna praksa v smer soprispevka in ne v smer popolne izgube pravic. Razlog za to je treba iskati v namenu ZOZP, saj je zaradi velikih rizikov ob uporabi motornega vozila prevladalo stališče, da je treba varovati oškodovanca, pa čeprav je to zavarovalec ali lastnik vozila, ki pa ni krivi voznik. Smisel teh določb je v tem, da škode ni dolžan nositi tisti, ki jo pretrpi, to je sam oškodovanec, pač pa, da je potrebno oškodovancem v čim večji meri ublažiti, če že ne odpraviti škodo, ki so jo utrpeli. V ospredju citiranih določb je torej oškodovančev položaj, ne pa pravni položaj povzročitelja škode. Subjekti, ki nimajo pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, so v ZOZP izrecno navedeni, s tem pa je tudi varstvo oškodovanca dvignjeno na višji nivo.
Napačna je navedba tožene stranke, da v primeru ustavitve postopka zaradi umika tožbe sploh ne pride v poštev ugotavljanje (deleža) uspeha strank v postopku, češ da je to možno le v primeru, ko se postopek konča na podlagi meritorne odločitve, kar ne drži.
V primeru, ko iz pritožbe ne izhaja, v katerem delu se sodba izpodbija, se šteje, da se izpodbija v delu, v katerem stranka, ki vloži pritožbo, ni uspela v postopku. Prav tako ni potrebno, da pritožnik v pritožbi izrecno navede pritožbeni razlog, temveč zadošča, da le-ta izhaja iz pritožbenih navedb, kot je to v konkretnem primeru.
Tožena stranka zgolj s ponavljanem že podanih navedb ne more biti uspešna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028368
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-14, 343. OZ člen 119. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. URS člen 22.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - prosto urejanje pogodbenih razmerij - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasna pogodbena določila - jezikovna nejasnost določil - transparentnost pogodbenih pogojev - causa credendi - oderuštvo - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - enako varstvo pravic - oderuška pogodba - dokazno breme - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - delno zavrženje tožbe - zavrženje pritožbe
Pojasnilna dolžnost banke glede valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo izjave o prevzemu valutnega tveganja v samo pogodbo in tudi ne s presojo, ali so bili tožniki v vlogi posojilojemalcev s strani zaposlenih v banki opozorjeni na valutno tveganje.
Ali je bil posojilojemalec pravilno poučen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti, se presoja ob upoštevanju vseh okoliščin v posamičnem primeru. Pri tem so pomembne vse informacije in dodatna pojasnila, ki so bila posojilojemalcu posredovana med pogajanji, vključno z oglasi, ipd. Pomanjkljive ugotovitve izpodbijane sodbe ne omogočajo zaključka, da je bil način izračuna anuitete bodisi v pogodbi bodisi v ustnih dogovorih ob sklepanju pogodbe tožnikom predstavljen na način, da so bili sposobni oceniti razsežnosti spremembe tečaja CHF v razmerju do EUR, v katerih so prejemali dohodke, in vpliv teh sprememb na njihovo pogodbeno obveznost v obdobju vračanja kredita.
Pri presoji o poštenem ravnanju banke in obstoju znatnega neravnotežja je treba upoštevati naravo storitve, ki je predmet pogodbe in vse okoliščine sklepanja pogodbe, predvsem pa, ali je banka glede na svoje strokovno zanje in izkušnje potrošnika seznanila s tveganji, ki jih je sprejel s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti in ki so posledica možnih sprememb menjalnega tečaja, in če ga ni, ali bi v primeru poštenega in pravičnega poslovanja lahko razumno pričakovala, da potrošnik take pogodbe ne bi sklenil, če bi ga z navedenimi tveganji seznanila. Upoštevati je torej treba, da je banka oziroma toženka pri sklepanju obravnavanih pravnih poslov nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožniki pa kot laiki brez posebnega predznanja in izkušenj s kreditnimi posli. V obravnavanem okviru je pomembno, ali je banka v svojih predstavitvah dajala prednost ugodnostim za tožnike, ali je enakovredno predstavila tudi možne slabe strani. Dolžnost banke, da kot finančni strokovnjak ravna vestno in pošteno in tako zagotovi potrošniku informacije, pa se seveda lahko nanaša le na informacije, ki so ji bile poznane ali bi ji morale biti poznane, ne pa tudi na tiste, za katere kot strokovnjak ni mogla in ji ni bilo treba vedeti. Pri presoji, ali je v sklenitveni fazi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank, je potrebno oceniti, ali bi se posledice spremembe menjalnega tečaja v izrazito večji meri odrazile v sferi tožnikov.
razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - ureditev stikov - pravica do stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom - osebni stiki - otrokova korist
Povečan obseg stikov, predvsem preživljanje enotedenskih počitnic pri očetu v Bosni in Hercegovini v bodoče, je odvisno predvsem od ravnanj očeta, ki do sedaj za deklico ni pokazal zanimanja, kljub temu, da je v času, ko se je iz skupnega prebivališča izselil, postala prvošolka, z njo pa ni poskušal navezati niti telefonskega stika. Oče se mora zavedati, da bo intenzivnejši stik s svojo hčerko lahko ponovno vzpostavil postopoma, zato so tudi določeni pogostejši stiki preko Skypa, občasno bo deklico lahko tudi obiskal, potem pa lahko realno pričakuje, da si ga bo tudi deklica želela obiskati v Bosni in Hercegovini ter tam preživeti nekaj dni na leto. Drugačni stiki trenutno niso v korist sedemletne deklice, lahko pa se spremenijo, če bo oče uspel vzpostaviti ustrezen odnos z deklico, tako da jo bo večkrat poklical, občasno obiskal in ustrezno poskrbel za dekličine čustvene in materialne potrebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00015945
ZPND člen 19, 19/3.
nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje ukrepa - začasna ureditev spornega razmerja - psihično nasilje - pomen prizadete dobrine - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - standard verjetnosti - pravica do svobode gibanja - nadlegovanje - tajno opazovanje in sledenje
Opazovanje, zasledovanje in iskanje kontakta s predlagateljico pomeni kršitev izrečenih ukrepov in nedvomno predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica počuti ogroženo.
ZPND je preventiven in z namenom, da zavaruje žrtve, kar dopušča poseg v udeleženčevo pravico gibanja, ta poseg pa po oceni pritožbenega sodišča ni nesorazmeren.
ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Zaradi takšne narave postopka, ki jo terja pomembnost varovane dobrine (dostojanstvo človeka, nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti), je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja, kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(3), 428. ZSReg člen 4, 4/4.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Ker ZFPPIPP v poglavju o postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne določa, da predstavlja preklic izjave, podane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagatelja, ki je želel s sodno odločbo doseči tako posledico na podlagi dejstva, da je izjavo o dovoljenju, po vpisu poslovnega naslova v sodni register, preklical. Razlaga zakona, da gre tudi v primeru preklica izjave o dovoljenju za enak primer kot ga določa ZFPPIPP v tretji alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena, ni pravilna (je preširoka, ne ustreza namenu zakona, za gospodarski subjekt kot je obravnavani pa tudi ne bi bila v skladu z načelom svobodne gospodarske pobude).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016350
OZ člen 168, 198. ZPP člen 355, 355/1.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - odškodnina za izgubljeni dobiček - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - zmotno materialnopravno stališče sodišča
Za odškodninski zahtevek, za razliko od zahtevka iz naslova uporabnine, izgubljena korist na strani neupravičenega uporabnika ni pomembna. Neposredna škoda, ki sledi iz neupravičenega koriščenja tuje stvari, je izgubljena korist oškodovanca, torej tista, ki bi jo lahko dosegel oškodovanec, če uporabnik ne bi uporabljal njegove stvari. Gre za njegovo prikrajšanje oziroma izgubljeni dobiček v smislu 168. člena OZ.
Tožnica je v postopku na prvi stopnji od obeh tožencev pravzaprav uveljavljala odškodnino za izgubljeni dobiček in ne uporabnine. Pri odškodnini pa, kot rečeno, korist na strani neupravičenega uporabnika ni pomembna. Ker se sodišče prve stopnje z odškodninsko podlago, čeprav je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji zatrjevala vsa potrebna dejstva, ni ukvarjalo, je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče utemeljenosti tožbenih zahtevkov ni presodilo po vseh pravnih podlagah, utemeljen.
stroški postopka - razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - redni postopek - nepravdni postopek - načelo krivde - uspeh strank v postopku - narava sodnega postopka - pravilna uporaba materialnega prava
Zaradi samostojnosti postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, njegove ločenosti od odločanja v rednem – nepravdnem – postopku, odločitev o stroških postopka s tožbo za razveljavitev sodne poravnave temelji na drugi podlagi kot odločitev o stroških rednega postopka (zakrivljenost stroškov).
Dejstvo, da je pravna narava postopka z izrednim pravnim sredstvom drugačna od pravne narave rednega postopka, je treba upoštevati pri odločanju o stroških postopka. V nepravdnem postopku udeleženci praviloma trpijo svoje stroške postopka. Taka ureditev je utemeljena z dejstvom, da je postopek običajno v interesu vseh udeležencev. V postopku izpodbijanja sodne poravnave pa je drugače. Interes za prenehanje veljavnosti sodne poravnave ima le vlagatelj izrednega pravnega sredstva. Zato je prav, da je uspeh strank merilo za odločitev o stroških postopka; tako kot to velja za pravdni postopek,v katerem imamo dve stranki z različnimi interesi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00017698
OZ člen 287, 288, 318.
plača - pobot - tročlenski izrek
Sodišče prve stopnje ni izpeljalo pobota in ni odločilo o dajatveni obveznosti toženke. Formulacija izreka izpodbijanega dela sodbe je pomanjkljiva in neustrezna, ker ni oblikovan jasen tričlenski izrek. Sodišče prve stopnje je tako kar sredi dajatvenega izreka pobotavalo medsebojne terjatve strank. Poleg tega je materialnopravno zmotno oziroma v nasprotju z določili OZ upoštevalo pravilo o vračunavanju obresti in glavnice, posledično pa tudi ni razvidno, koliko toženka tožniku še dolguje iz naslova regresa za letni dopust za sporno leto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016829
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
kaznivo dejanje grožnje - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zaslišanje oškodovanca
Obdolženi pri tem, ko ga je prijel z roko za levo roko "tudi vlačil sem in tja", zaradi tega je dejansko stanje v obravnavani zadevi v zgoraj nakazani smeri zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno.
Zagovornik se v pritožbi sklicuje na to, da je obdolžena v postopku osebnega stečaja, brez premoženja, dolžna pa je skrbeti tudi za mladoletnega otroka in zato ni sposobna plačati stroškov kazenskega postopka. Takšne trditve zagovornika so po oceni pritožbenega sodišča utemeljene, saj tudi iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obdolženka nima redne zaposlitve ter je dolžna skrbeti za mladoletnega otroka ter da je prejemnica socialne podpore. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obdolženko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.