premoženjsko zavarovanje - zavarovana stvar - vzrok za nastanek škode - zavarovalni primer - napake na stvari - premoženjska škoda
Odločilni vzrok za nastalo škodo so bile napake samega ostrešja, ki so bile posledica njegove nepravilne izdelave, ne pa teža snega. Če bi bilo ostrešje pravilno izdelano, do obravnavane škode ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji prezrlo 945. člen OZ, po katerem zavarovalnica ne odgovarja za škodo na zavarovani stvari, ki izvira iz njenih napak, razen če je bilo drugače dogovorjeno. Škoda, ki izvira iz stvari same, se namreč ne šteje za zavarovalni primer. To pomeni, da toženka tožniku ne dolguje zahtevanega plačila, saj njena pogodbena obveznost ni nastala.
Neutemeljen je tudi tožnikov očitek toženki, da se pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe ni dovolj skrbno prepričala o stanju zavarovane stvari. Tožnik svoje odgovornosti za škodo, ki izvira iz napak njegove stvari, ne more prevaliti na toženko, ker slednja v zavarovalni pogodbi te obveznosti ni prevzela nase.
postopek preventivnega prestrukturiranja - odločanje o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - vsebina sklepa o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju - nejasna zakonska določba - jasnost izreka - terjatve na katere učinkuje sporazum o finančnem prestrukturiranju
Osnovni seznam finančnih terjatev mora vsebovati vse finančne terjatve do dolžnika (po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja), skladno s 4. točko tretjega odstavka 44.h člena tako zavarovane kot nezavarovane terjatve. Ker morajo biti v osnovnem seznamu vsebovane vse finančne terjatve (zavarovane in nezavarovane), je določilo tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP nejasno glede na izjemo, ki jo določa peti odstavek 44.l člena ZFPPIPP. Po tem določilu niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Ker obstaja možnost, da so med zavarovanimi terjatvami iz osnovnega seznama finančnih terjatev tudi tiste iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP, je sodišče v izogib nejasnostim o učinku sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja izrek sklepa korigiralo tako, da je iz učinkov sklepa o začetku postopka izvzelo zavarovane terjatve iz petega odstavka 44.l člena ZFPPIPP.
Sodišča v postopku preventivnega prestrukturiranja ne presojajo pravnih in dejanskih podlag posamičnih finančnih terjatev in njihovih zavarovanj, čeprav so ta vprašanja med upnikom in dolžnikom lahko sporna (kot je na primer lahko sporna v postopku prisilne poravnave prijavljena terjatev, pa sodišče v tem postopku ne razrešuje vprašanja obstoja ali neobstoja take terjatve).
Obstoj zavarovanja pritožnikove terjatve po ZFZ in s tem neučinkovanje sporazuma o finančnem prestrukturiranju na njegovo terjatev bo lahko pritožnik uveljavljal in dokazoval v eventuelnem izvršilnem ali pravdnem postopku.
OZ člen 131, 171, 179, 299, 943. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 30.
poledenelo cestišče - odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe - odgovornost za vzdrževanje cestišča - vzdrževanje občinskih cest - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepazljivost oškodovanca - potrebna skrbnost pešca - odgovornost upravljalca ceste - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - odgovornost občine - pogodbene in zakonske zamudne obresti
Sodna praksa je postavila za vzdrževalce cest pri presoji "potrebne skrbnosti" stroga merila - merila skrajne skrbnosti. Ta pravni standard se presoja tako, da se upošteva stanje in čas na cesti in možnost, ali je vzdrževalec ceste lahko v konkretnem času opravil svoje delo. Zahteve, ki zadostijo standardu "skrajne skrbnosti", je zato treba ugotavljati od primera do primera oz. na konkretne dejanske okoliščine.
Vzdrževalec ceste v konkretnem primeru ni opravil svojega dela, kot je bilo treba. Tožnik je moral zaradi neočiščenega in poledenelega pločnika hoditi ob robu ceste in ko je stopil na pločnik, je padel.
Tožnik ni bil ustrezno pazljiv pri hoji po poledenelem prostoru, zato je soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
začasna odredba - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem - verjeten obstoj terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - neznatna škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin
V obravnavani zadevi se sodišče z vprašanjem verjetnosti obstoja tožničine terjatve ni ukvarjalo. Takšno postopanje ni nujno nepravilno, saj morajo biti pogoji iz 270. člena oziroma 271. člena ZIZ podani kumulativno – ugotovljena verjetnost obstoja terjatve in verjetnost obstoja nevarnosti. V primeru, da sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev za zavarovanje z začasno odredbo, se mu zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopka z drugim pogojem ni treba ukvarjati. Vendar pa je v danem primeru drugače. Zaradi tožničinega zatrjevanja o obstoju skupnega premoženja bi se prvo sodišče moralo ukvarjati tudi z vprašanjem verjetnosti obstoja terjatve. Tožnica je namreč zatrjevala, da bo toženec zaradi predlagane začasne odredbe utrpel zgolj neznatno škodo, oziroma da ne bo trpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Navedeno je tožnica utemeljevala s tem, da premoženje, ki je predmet te pravde, sodi v sklop skupnega premoženja, na katerem ima ona najmanj 50 % delež.
ZPP člen 10, 249, 254, 295, 295/4. ZNP člen 6, 37, 44, 47. ZMZPP člen 10, 13.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - patološka nagnjenost k tožarjenju - kverulansto - trajna blodnjava motnja - sposobnost skrbeti zase - preiskovalno načelo - nagrada in stroški izvedenca - pravni standard
Z zakonom ni mogoče vnaprej predvideti in urediti vseh možnih življenjskih situacij. Naloga sodnika je, da v primeru pravne neurejenosti oziroma pravne praznine ali pravnega standarda, s pravili razlage najde ustrezno pravno pravilo za rešitev konkretnega spora oziroma zapolni vsebino pravnega standarda in razlago ustrezno utemelji. Sodnik v takšnih primerih ne ravna samovoljno, temveč z voljo zakonodajalca.
Načina pravdanja udeleženca ni mogoče označiti za običajnega. Gre za nenormalno veliko število vlog v postopkih, obširnih in vsebinsko ponavljajočih se ter le delno povezanih z obravnavanim problemom, v veliki meri pa namenjenih žaljenju (in tudi grožnjam) sodnikov, ostalih sodelujočih v postopku, sodstvu kot celoti, državi RS. Gre za grobe negativne sodbe, omaloževanje in žaljenje sodelujočih v sodnih postopkih, pa tudi širše, ki nimajo zveze s pravico do izjavljanja pred sodiščem in ki v ničemer ne prispevajo k varstvu pravic udeleženca v tem postopku. V postopkih udeleženec tudi množično izloča sodnike, vlaga kazenske ovadbe zoper sodnike z odločitvami katerih se ne strinja, vlaga odškodninske tožbe zoper njih. Vse to nedvomno kaže udeleženčevo nagnjenost k tožbarjenju - pri čemer ne gre le za vprašanje številčnosti vloženih tožb, temveč predvsem nadaljnjih vlog v postopkih, njihove vsebine, zlorabe zgoraj navedenih procesnih institutov. Vse navedeno ne pomeni več le zlorabe procesnih pravic, ki jih strankam zagotavlja zakon, ampak kaže (najmanj) na značajsko napako - patološko nagnjenost k tožbarjenju, ki že vpliva na sposobnost udeleženca skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016893
ZIZ člen 3, 20a, 20a/1, 30, 32, 32/1, 71, 71/4, 71/5, 71/6, 169, 169/7. ZPP člen 108, 108/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 285, 285/2, 300, 300/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve - zamuda s plačilom obrokov - odstopno upravičenje - upniška zamuda - neizvedba predlaganega dokaza - trditveno in dokazno breme - obračun upnikove terjatve - tek pogodbenih obresti - pravni interes za vodenje postopka - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - predlog dolžnika za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - ogroženost preživljanja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vsebinsko pomanjkljiv predlog - novela ZIZ-L - vrednost nepremičnine
Uveljavljanje pravice, da od dolžnice v primeru njene zamude s plačilom dveh mesečnih obrokov (takoj) zahteva plačilo vsega preostalega še neodplačanega dolga, je bilo prepuščeno upnikovi prosti odločitvi, pri čemer mu okoliščine, da je to pravico izkoristil relativno pozno, ni mogoče šteti v škodo.
Dolžnica je bila v zamudi s plačilom obrokov ne glede na odsotnost upnikovih izrecnih obvestil o tem. Upnik je le sprejemal ter kasneje terjal plačila, do katerih je bil v vsakem primeru upravičen in ki jih je bil tudi dolžan sprejeti, saj bi sicer sam prišel v t. i. upniško zamudo.
Ker dolžnica sploh ni zatrjevala, da naj bi mnenje CSD potrdilo ogroženost njenega preživljanja oziroma preživljanja njenih družinskih članov v primeru takojšnje izvršbe, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobiti navedenega mnenja. Zaradi nepredložitve mnenja CSD dolžničin predlog za odlog izvršbe ni bil formalno nepopoln, temveč je bil trditveno in dokazno vsebinsko pomanjkljiv.
Odlog izvršbe po določbi četrtega odstavka 71. člena ZIZ je namenjen dejansko socialno in bivanjsko ogroženim dolžnikom, v konkretnem primeru pa več okoliščin kaže na to, da ne gre za takšno situacijo.
menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - ugovori avalista - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Z navedenimi odločbami II Ips 144/2011, II Ips 228/2016 in II Ips 104/2015 Vrhovnega sodišča se je v situacijah, ko je bila menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora, prej v sodni praksi sporno vprašanje, kakšne ugovore lahko avalist uveljavlja zoper imetnika menice, enotno razrešilo: avalistu ne gredo honoratovi ugovori, čeprav je menica ostala v rokah prvotnega imetnika, razen, če je imetnik ob njeni pridobitvi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (16. člen ZM), avalist pa ima v primeru bianco menice (tudi) ugovor, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom (drugi odstavek 16. člena ZM). Dejstvo, da je toženec kot avalist podpisal menični blanket, na obseg in vrsto njegovih ugovorov ne vpliva, vplivalo bi lahko le na nastanek njegove meničnopravne obveznosti.
Za presojo pomena dikcije ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je tako iz določila drugega odstavka 98. člena EZ-1 (posredno) kot tudi iz določil Pogodbe (konkretno) razvidno, da je tožeča stranka tista, ki je upravičena zaračunavati in prejemati prispevke za omrežnino ter druge dodatke in prispevke. V prvem je namreč podlaga za sklep, da oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ni (nujno) SODO, v Pogodbi pa za sklep, da je v obravnavanem primeru to tožeča stranka - v uvodnih določilih je pojasnjeno, da tožeča stranka po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO z dne 21. 6. 2007 pripravlja, sklepa in izvaja pogodbe o uporabi sistema z uporabniki na svojem območju, zaračunava omrežnino, dodatke in prispevke, ter izvaja vsa upravičenja in dolžnosti do uporabnika, ki izhajajo iz te pogodbe in energetske zakonodaje, v 2.2 določilu splošnega dela pogodbe (na katero se izrecno in pravilno sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče) pa, da uporabnik omrežja plača omrežnino in prispevke družbi Elektro v petnajstih dneh od datuma izstavitve računa razen, če v predpisih ni drugače določeno.
Smisel celotne opisane ureditve je namreč v tem, da se SODO z zaračunavanjem in izterjavo navedenih prispevkov ne ukvarja, na kar pravilno opozarja tudi tožeča stranka v svojem odgovoru na pritožbo.
mokra in spolzka tla - padec na mokrih tleh - načelo prepovedi povzročanja škode - neskrbno ravnanje - soprispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Glede na dejstvo, da je tuš uporabljalo veliko število ljudi ter s tem povezano veliko možnost prisotnosti mokrote na kopalniških tleh, je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke neskrbno, saj bi bilo drsnost mokrih tal mogoče preprečiti že z enostavnim ukrepom, to je namestitvijo nedrseče talne podlage (tekstilne ali gumijaste). Direktno o namestitvi takšne podlage ne govori noben predpis. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke pa izhaja iz splošnega načela prepovedi povzročanja škode oziroma načela neminem laedere, po katerem se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Takšna dolžnost zavarovanca tožene stranke je obstajala ne glede na to, ali je kateri od obsojencev namestitev talne podlage zahteval in ne glede na to, ali se je že zgodil kakšen podoben škodni dogodek, saj bi se zavarovanec tožene stranke glede na poznavanje razmer moral zavedati nevarnosti padca katerega od obsojencev.
Ker je bilo prisotno tako vedenje tožnika o mokroti tal in njegova dolžnost prispevati k čiščenju tal v kopalnici (pred in po tuširanju), je tožnikov soprispevek k nastali škodi oceniti na 50%.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - upravičenje do posesti - dovoljenje za uporabo - razlaga pogodbe
V zadevi je sporno, ali ima toženec pravico do uporabe objekta, ki temelji na dogovoru oziroma soglasju tožnice, da lahko brezplačno ostane v spornem objektu vse dokler tožnica ne zgradi novega objekta in na toženca tudi prenese lastninsko pravico. Sodišče prve stopnje je jasno in prepričljivo pojasnilo, zakaj verjame, da je tožnica (le) sprva tožencu dovoljevala brezplačno uporabo starega objekta. Povsem logični in izkustveno prepričljivi so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da je tožnica utemeljeno preklicala dovoljenje za uporabo starega objekta takrat, ko je bilo jasno, da toženec novega objekta ne bo kupil oziroma je postalo jasno, da do realizacije projekta pod pogoji iz Pogodbe o projektnem financiranju ne bo prišlo.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - pripoznanje zahtevka - pasivnost tožene stranke - nevložitev odgovora na tožbo
Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00017742
ZPP člen 8, 333, 340, 350. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3.
povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - katastrofalna škoda - tetraplegija - zdravniška napaka (medicinska napaka) - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tuja pomoč - strah - strah za izid zdravljenja - depresija - skaženost - izredno hud primer po Fischerjevi lestvici - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti - rok za vložitev pritožbe - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - meje pritožbenega preizkusa sodbe
Ker je toženka v pritožbi zatrjevala le, da je obseg škode nepravilno ugotovljen, ker bi sodišče prve stopnje moralo oceniti obseg škode na podlagi odpustnega lista, ni pa obrazložila, zakaj je bilo dejansko stanje glede konkretnih oblik škode zmotno ugotovljeno, ker se je sodišče prve stopnje v tem delu oprlo na izvedensko mnenje, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno samo iskati morebitne napake v teh dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, zato je v obrazložitvi sodbe ostalo v okviru pritožbenih trditev. Pritožbeno sodišče se je v nadaljevanju obrazložitve opredelilo le do tistih konkretnih očitkov, s katerimi pritožba zatrjuje, da so bila določena dejstva zmotno ugotovljena, pri tem pa navaja tudi razloge, zaradi katerih meni, da so bila ta dejstva zmotno dokazno ocenjena.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - VODE
VSL00017576
Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-8, 2-11, 2-15, 3, 4, 8, 19, 22. Odlok o javnih vodovodih v občini Kamnik člen 5, 15, 16, 23.
plačilo dobavljene vode - zavezanec za plačilo porabljene vode - oskrba s pitno vodo - obvezna gospodarska javna služba - uporabnik storitve javne službe - javni vodovod - izliv vode - vodovodna napeljava - zasebni vodovod
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do obravnavane napake in izliva vode prišlo za števcem na interni vodovodni napeljavi tožene stranke (navedeno predstavlja dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP)), je zaključek sodišča prve stopnje, da je za vzdrževanje tega dela vodovodne napeljave in zadevni izliv vode odgovorna tožena stranka, pravilen.
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na 18. člen Pogodbe o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo na območju občine X, saj ta določa odgovornost Komunalnega podjetja K. d.d. (upravljavec) tožeči stranki le za škodo, ki bi jo povzročil pri ali v zvezi z opravljanjem javne službe, ta pa ne obsega vzdrževanja internih vodovodnih napeljav za obračunskim vodomerom oziroma merilnim mestom. Za morebitne kršitve obveznosti po pogodbah zasebnega prava s tretjimi osebami glede internih vodovodnih napeljav tako Komunalno podjetje K. d.d. tožeči stranki ne odgovarja, pač pa so morebitne takšne kršitve stvar njegovega razmerja s tretjimi osebami.
dokazni sklep - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazi, izvedeni v drugem postopku - dokazna vrednost - dokazna ocena - pravica do izjave v postopku - pravica do izjave o dokazu - možnost sodelovanja v postopku - neposredno izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZPP odločiti o tožbenem zahtevku na podlagi neposrednega obravnavanja dokazov, zato dokazne ocene ne bi smelo opreti na dokaze, ki so bili izvedeni v drugem postopku. Sodišče za takšno postopanje ni imelo podlage niti v dokaznem sklepu, niti ni imelo soglasja pravdnih strank. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je bila tožniku iz teh razlogov odvzeta možnost, da se o dokazih izjavi.
Sodišče se lahko sklicuje na obrazložitev sodbe, ki je bila izdana v paralelnem postopku, saj ni kršitve postopka iz 14. točke takrat, če je šlo za postopek med istima strankama in je bila sodba, na katero se sodišče sklicuje izdana sočasno, kar pa ni primer v tej pravdi.
Zagovornik se v pritožbi sklicuje na to, da je obdolžena v postopku osebnega stečaja, brez premoženja, dolžna pa je skrbeti tudi za mladoletnega otroka in zato ni sposobna plačati stroškov kazenskega postopka. Takšne trditve zagovornika so po oceni pritožbenega sodišča utemeljene, saj tudi iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obdolženka nima redne zaposlitve ter je dolžna skrbeti za mladoletnega otroka ter da je prejemnica socialne podpore. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obdolženko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.
zavarovanje z začasno odredbo - sklep o zavarovanju - res iudicata pri izdaji začasne odredbe - nedenarna terjatev - objektivna nevarnost - potrebnost izdaje začasne odredbe - predmet zavarovanja z začasno odredbo - skupno premoženje zakoncev - skupno premoženje v tujini - švicarsko pravo - razveza zakonske zveze - prepoved razpolaganja s poslovnim deležem v družbi
Predlagano zavarovanje skupnega premoženja se mora vedno glasiti na točno določen predmet, saj ima predmet zavarovanja hkrati kakovost zavarovane terjatve.
Upnik lahko utemelji potrebnost začasne odredbe na premoženju, ki je v Sloveniji, tudi z dolžnikovim ravnanjem s skupnim premoženjem nasploh, torej tudi s tistim, ki je v tujini.
Ker je upnica v letu 2017 pred švicarskim sodiščem vložila zahtevo za razvezo zakonske zveze, je že po določbi par. 204 švicarskega Zivilgesetzbuch jasno, da ko bo prišlo do razveze zakonske zveze, bo ta s stališča skupnega premoženja učinkovala od vložitve zahtevka dalje. Sedanji dolžnikovi prihodki zato niso skupno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00017698
OZ člen 287, 288, 318.
plača - pobot - tročlenski izrek
Sodišče prve stopnje ni izpeljalo pobota in ni odločilo o dajatveni obveznosti toženke. Formulacija izreka izpodbijanega dela sodbe je pomanjkljiva in neustrezna, ker ni oblikovan jasen tričlenski izrek. Sodišče prve stopnje je tako kar sredi dajatvenega izreka pobotavalo medsebojne terjatve strank. Poleg tega je materialnopravno zmotno oziroma v nasprotju z določili OZ upoštevalo pravilo o vračunavanju obresti in glavnice, posledično pa tudi ni razvidno, koliko toženka tožniku še dolguje iz naslova regresa za letni dopust za sporno leto.
OZ člen 168, 168/2, 169, 174, 179. ZPP člen 216. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - stroški prevozov na zdravljenje - odločitev po prostem preudarku - stroški za prevoz na delo in z dela- službeno potovanje
Za prevoz z avtomobilom dejanske škode ne predstavlja le strošek goriva. Zgolj dejstvo, da je takšen strošek po Uredbi priznan za službena potovanja, pa ne pomeni, da ni primeren za uporabo v konkretnem primeru, ko sodišče lahko odloči tudi po prostem preudarku (216. člen ZPP).