Sodišče se ni opredelilo do ugovornih navedb dolžnika, da ima dejansko na razpolago le 420,00 EUR bruto na mesec (dolžnik ne prereka ugotovitve, da prejema druge dohodke v višini 920,00 EUR) in je dolžnikov premoženjski položaj, glede na določbo tretjega odstavka 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki določa, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, zato presojalo premalo celovito.
ugovor neprištevnosti - prosta dokazna presoja - dodatno izvedensko mnenje - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Prištevnost je pravni pojem, zato ocena o tem sodi v pristojnost sodišča in ne morebiti izvedencev psihiatrov. Odrejena naloga sodišča izvedencu ne more biti ocena obdolženčeve prištevnosti, ker gre za pravno vprašanje, na katero mora in lahko odgovori samo sodišče. Naloga izvedenca je torej lahko le ugotavljanje in ocena obdolženčeve zmožnosti razumevanja pomena svojega dejanja in zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje. In ugotovitev oziroma podaja strokovnega izvida in mnenja prav glede teh okoliščin, je bila naloga obeh izvedencev v obravnavani zadevi, kot to izhaja iz odredb sodišča z dne 12. 5. 2017 in 22. 11. 2017. V skladu z izdanima odredbama, pa sta izvedenca tudi opravila svoji nalogi, saj sta z zapisom, da je bil obdolženi sposoben razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost imeti jih v oblasti pa je bila zmanjšana, a ne bistveno zmanjšana, odgovorila na postavljeno vprašanje sodišča glede teh relevantnih okoliščin, njune strokovne ugotovitve pa so bile podlaga sodišču za oceno obdolženčeve prištevnosti. Glede na takšne enotne ugotovitve obeh izvedencev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila prištevnost obdolženega v času izvršitve kaznivega dejanja zmanjšana, a ne bistveno, te svoje ugotovitve pa je v točki 7 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi tehtno in prepričljivo argumentiralo.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo potrebno o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom, saj bi bila tožeča stranka v nasprotnem primeru v slabšem položaju, kot če bi sodišče odločilo o zahtevku.
Tožencu je bila plača pravilno določena, dejansko pa je prišlo do napake pri obračunu plače. Zmota pri plačilu nedolga je eden od tipičnih primerov neupravičene obogatitve. V tem primeru je dolžan po 190. členu OZ tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je mogoče, sicer pa mora nadomestiti vrednost dosežene koristi. Odločilnega pomena je, ali je tožeča stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna. Po stališčih, zavzetih v sodni praksi, ni mogoče šteti, da je (pogodbena stranka) vedoma izplačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma, čeprav ni bila dovolj skrbna. Le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzele pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj, ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom nedolga. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
Ker vloga z dne 11. 4. 2018 torej ne vsebuje zakonskih znakov kateregakoli kaznivega dejanja, o katerem bi bilo mogoče odločati na sodišču, prav tako pa iz razlogov navedenih v izpodbijanem sklepu tudi nima sestavin, ki jih mora po zakonu vsebovati tako predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj kot obtožni predlog, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je njuno vlogo kot nepopolno zavrglo.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - razžalitev - izključitev protipravnosti - namen storilca - varstvo upravičenih koristi - namen zaničevanja
Upravičen interes v smislu tretjega odstavka 158. člena KZ-1 je vsak interes, ki ne nasprotuje pravu in splošno veljavnim etičnim načelom, gre torej lahko za osebni ali javni interes, ne glede na to, ali se pri tem pričakuje uspeh, sprememba pravnega položaja tistega, katerega upravičene koristi se ščitijo, pomembno je namreč le to, da je uveljavljen na primeren način, četudi ne na edino možen način.
V stečaj je zašla tožeča stranka, ki je bila odstopnik terjatev v zavarovanje. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je S. d. d. prijavila pogojno terjatev in ločitveno pravico, ki ji je bila tudi v celoti priznana. Prevzemnik terjatve oziroma novi upnik ima v takšnem primeru zgolj ločitveno pravico na terjatvi. Terjatev lahko uveljavlja torej sam odstopnik.
Ker terjatve, celo če je kdaj obstajala, ni več, je odločitev prvostopenjskega sodišča o v pobot uveljavljani terjatvi v vsakem primeru pravilna.
Stopnišče mostu, ki je povezoval nabrežje z mestnim parkom, je sicer bilo zgrajeno v skladu z gradbenimi standardi z namenom, da bi bilo omogočeno sprehajanje večjega števila ljudi vseh starosti, vendar pa je stopnišče v času škodnega dogodka zaradi dotrajanosti ogrožalo varno hojo povprečno skrbnega pešca. Stopnišče namreč ni več ustrezalo predpisom in standardom, saj širine oziroma globine posameznih stopnic zaradi odkruškov niso bile več enake, pa tudi površina stopnic zaradi odkrušenih robov in razpok ni bila več ravna. Sprednji previsni deli nastopne ploskve so bili razpokani, na nekaterih delih pa odlomljeni od armature. Zaradi poškodovanosti zunanjega roba navedene stopnice je bila namreč pohodna površina stopnice od 3 do 5 cm ožja in sicer v dolžini približno 70 cm. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi mnenja izvedenke in izpovedi tožnice ter priče zaključilo, da varna hoja po obravnavanem stopnišču ni bila zagotovljena s primernim vzdrževanjem stopnišča na način, ki bi omogočal normalno uporabo ter uporabo tudi s strani starejših, invalidnih oseb ter otrok.
To, da je prvotožena stranka s pogodbo prenesla izvajanje obsežnega vzdrževanja cest na območju Občine ... na zavarovanca tretje tožene stranke, ne pomeni, da je s tem svojo odškodninsko odgovornost prenesla na zavarovanca tretje tožene stranke kot koncesionarja. Gre za notranje pogodbeno razmerje in to ne vpliva na njeno odgovornost nasproti tretjim. V sodni praksi je že bilo sprejeto stališče, da upravljalec ceste ne more biti s sklenitvijo pogodbe s koncesionarjem prost obveznosti nasproti oškodovancu. Gre za zakonito poroštvo koncedenta in se uporabnikov javnih cest vsebina koncesijske pogodbe ne tiče in velja ta le v notranjem razmerju med koncedentom in koncesionarjem. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka tudi ugotovilo, da je prvotožena stranka dalj časa vedela za opisano neustrezno stanje predmetnega stopnišča, vendar družbi V. d.d. kot vzdrževalcu ni naročila potrebne sanacije oziroma ni sama poskrbela za sanacijo tega stopnišča kot konstrukcijskega elementa mostu.
V. d.d. stopnišča ni primerno vzdrževal v smislu predhodno citirane določbe 15. člena in prvega odstavka 24. člena Pravilnika na način, ki bi omogočal normalno uporabo, torej uporabo tudi s strani starejših, invalidnih oseb ter otrok. Priča F. R. je izpovedal, da je bila sporna stopnica v tako slabem stanju, ″da ni bila za nikamor″. Četudi bi stanje stopnišča presegalo okvir rednega vzdrževanja, za katerega je bil pristojen vzdrževalec, pa V. d.d. nevarnega mesta, to je poškodovanega dela stopnišča, v nasprotju s svojo dolžnostjo ni ustrezno zavaroval, da do morebitnih poškodb ne bi prišlo. Tudi priča K. P. je izpovedala, da so imeli na V. d.d. v času škodnega dogodka možnost s prometno signalizacijo samoiniciativno zapreti določeno nevarno območje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo da, ker V. d.d., kljub poškodovanosti stopnišča ni poskrbel za ustrezno opozorilo, da je stopnišče poškodovano oziroma obravnavano stopnišče ni zaprl za uporabo pešcem in je s tem opustil svojo dolžnost kontinuiranega in kvalitetnega izvajanja gospodarske javne službe in je tako ravnal v nasprotju z skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
odločitev o pravdnih stroških - sklep o popravi - poprava sodbe
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je navedlo, da bo moralo sodišče prve stopnje glede odločitve o stroških postopka izdati popravni sklep, saj je v izreku izpodbijane sodbe zapisalo, da je "tožena stranka dolžna plačati toženi stranki stroške postopka", pri čemer pa je sicer sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka. Tožnica v postopku sicer ni uspela in je sodišče odločilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v določeni višini. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prišlo pri izdelavi sodbe za očitno pisno pomoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016544
KZ-1 člen 230, 230/1, 229, 229/2. ZKP člen 500, 500/1.
preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - goljufija na škodo EU - zakonski znaki - odvzem premoženjske koristi - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Subvencijo v letu 2012 pa je bilo mogoče pridobiti zgolj za opremo, ki še ni bila vgrajena in za dela, ki še niso bila opravljena, zaradi česar so nenazadnje obdolženci v prijavi tudi lažno prikazovali, da gre za novo opremo in je bilo (točka 17 izpodbijane sodbe) tudi prikazano kot da je bil celotni cevovod zgrajen na novo, v času po izdaji odločbe o upravičenosti do sredstev.
Zavzemanje tožene stranke za to, da bi ji tožnik moral povrniti stroške postopka zaradi nepravočasnega umika, ni utemeljeno. Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnice 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknila 31. 5. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00016087
ZPP člen 158, 158/1, 196, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/1. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121a, 121a/1, 121a/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
znamka - tožba zaradi kršitve pravic - pravice iz znamke - objava sodbe - prepovedni zahtevek - licenčnina - sosporništvo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - upravna odločba - javna listina - verjetnost zmede v javnosti - uporaba znaka v gospodarskem prometu - stroški postopka - vrednost točke - delni umik tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Do drugačne presoje ne more privesti sklicevanje na angleško-slovenske slovarje ali SSKJ, saj je pri odločanju o tožbenih zahtevkih, kakršen je obravnavani, bistvena povprečna stopnja zamenljivosti z vidika potrošnika in ne leksikološke značilnosti uporabljenih besed, število uporabljenih črk, točen pomen besede v izvornem jeziku in podobno. Tudi fonetična primerjava znamke in znaka pokaže znatne podobnosti, saj se prvi del izgovori povsem enako, drugi del pa zelo podobno.
Večja kot je podobnost znamke in znaka tako z vidika storitve, za katere se uporablja, kot tudi z vidika vizualnih, pomenskih in fonetičnih značilnosti, bolj "avtomatično" je sklepanje o verjetnosti zmede v javnosti.
Več kršiteljev pravic industrijske lastnine zato nima statusa enotnih sospornikov, saj zakon ali narava pravnega razmerja ne zahteva rešitve spora na enak način za vse sospornike.
ZPP člen 154, 162. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZJSRS člen 1a.
insolventnost delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečajni postopek - odločitev o pravdnih stroških - stvarna pristojnost - delovni spor - socialni spor
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
V tem individualnem delovnem sporu zastopa toženo stranko Državno odvetništvo Republike Slovenije skladno z Zakonom o državnem odvetništvu. To je le zastopnik stranke (Republika Slovenija) v postopku, zato zanj ne velja določba 162. člena ZPP, po kateri ima organ, kadar se udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade.
delitev solastnine - nastanek novih parcel - fizična delitev - upravičen interes - velikost solastninskega deleža
Kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku SPZ narekuje fizično delitev. Le v primeru, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti, se opravi civilna delitev, ki pa se lahko opravi tudi na ta način, da namesto prodaje pripade stvar v celoti enemu solastniku, ki se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom.
neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - enostranska prodaja predmeta skupnega premoženja - nepoštenost pridobitelja - povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - obrestni del tožbenega zahtevka - obresti kot stranska terjatev
Napačno je [sodišče] ocenilo, da je bil toženec nepošten že od trenutka, ko je prodal vozilo, za katero se je kasneje izkazalo, da je skupno. To prvostopenjsko sodišče temelji le na ugotovitvi, da je tožnica že v tožbi za ugotovitev skupnega premoženja uveljavljala, da je skupno tudi to vozilo in da se je toženec pred tem branil le pavšalno. Na podlagi tega pa ni utemeljen zaključek, da je bil toženec nepošten že ob prodaji. Nobenih okoliščin ni ugotovljenih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na njegovo nepoštenost že v tistem trenutku. Pavšalnost toženčevega odgovora na tožbo ne zadošča, saj je tožnica tista, ki bi morala trditi in dokazati, da je bil toženec nepošten prodajalec (da je tak bil že pred postopkom, v katerem naj bi podal pavšalno obrambo; dasiravno je utemeljen njegov pritožbeni očitek, da bi bilo tudi v tem primeru treba dejstva njegove obrambe presoditi celovito in se ne omejiti na eno vlogo - odgovor na tožbo). Nepoštenost se namreč ne domneva in tudi ne more izhajati že iz samega dejstva pridobitve, torej prodaje.
OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 112, 112/2, 274, 300. ZASP člen 157, 168, 168/3.
plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija glasbenih del - pogodba za retransmisijo TV programov - licenčna pogodba - pogodbena podlaga - pravna podlaga tožbenega zahtevka - televizijski program - običajno plačilo - razširjanje radijskega programa - zahtevek na plačilo civilne kazni - sklep o združitvi postopkov - litispendenca - ugovor zastaranja - tarifa za uporabo avtorskih del - pravilnik Združenja SAZAS - pravna praznina - primeren honorar - licenčna analogija - višina avtorske odmene - zakonske zamudne obresti
Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in zato ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije.
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.
Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih. Povedano drugače: navedeni znesek je treba ustrezno znižati, ker se v TV programih predvaja manj glasbe kot v TV in RA programih skupaj. Ker je primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih, kot že navedeno, 0,03 EUR, tarifa za kabelsko retransmisijo v TV programih v vtoževanem obdobju znaša 0,168 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018694
ZDR člen 184.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih tleh - izvedensko mnenje - spolzka tla
Za ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci v primeru nepopolnosti izvedenskega mnenja niti ni potrebna pobuda strank, temveč mora sodišče odpraviti te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti.
Naloga sodišča je, da presoja, ali so obstajale okoliščine, ki utemeljujejo objektivno odgovornost tožene stranke ter ali je nedopustno ravnanje tožene stranke predstavljalo pravno relevantno vzročno zvezo za škodni dogodek - padec in ali je posledično podana odškodninska odgovornost tožene stranke, ni pa naloga sodišča, da išče razlog tožnikovega padca.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedenina - izvedenec - nagrada za izvedensko delo - izjemno zahtevno mnenje
Pritožba neutemeljeno navaja, da pisno mnenje izvedenca medicinske stroke ni izjemno zahtevno, pač pa kvečjemu zelo zahtevno po 51. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. To določilo sicer ne zapolnjuje standarda, kaj je šteti za izjemno zahtevno izvedensko mnenje, a tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da izvedensko mnenje tej opredelitvi gotovo ustreza. Četudi je podano jedrnato, na kar opozarja pritožba, je pomembno predvsem to, da se nanaša na izjemno obsežen in zahteven primer tožničinih poškodb ter na kompleksne posledice teh poškodb, kar vse je povezano z izjemno zahtevnimi strokovnimi vprašanji za izvedenca medicinske stroke.
OZ člen 131, 171, 179, 299, 943. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 30.
poledenelo cestišče - odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe - odgovornost za vzdrževanje cestišča - vzdrževanje občinskih cest - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nepazljivost oškodovanca - potrebna skrbnost pešca - odgovornost upravljalca ceste - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - odgovornost občine - pogodbene in zakonske zamudne obresti
Sodna praksa je postavila za vzdrževalce cest pri presoji "potrebne skrbnosti" stroga merila - merila skrajne skrbnosti. Ta pravni standard se presoja tako, da se upošteva stanje in čas na cesti in možnost, ali je vzdrževalec ceste lahko v konkretnem času opravil svoje delo. Zahteve, ki zadostijo standardu "skrajne skrbnosti", je zato treba ugotavljati od primera do primera oz. na konkretne dejanske okoliščine.
Vzdrževalec ceste v konkretnem primeru ni opravil svojega dela, kot je bilo treba. Tožnik je moral zaradi neočiščenega in poledenelega pločnika hoditi ob robu ceste in ko je stopil na pločnik, je padel.
Tožnik ni bil ustrezno pazljiv pri hoji po poledenelem prostoru, zato je soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
V tem primeru, ko je upnik predlagal prodajo in poplačilo že v predlogu za izvršbo, ni bil dolžan ponovno predlagati prodaje. Za neprodajo v treh mesecih po rubežu je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v drugem odstavku 92. člena ZIZ ni sankcije.