Če na zapisnik o izrečenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji ni pripomb, je neutemeljen tožbeni ugovor, da je parcelacija in zamejničenje v nasprotju s sodnim sklepom, ki je bil podlaga za parcelacijo.
parcelacija - oseba s pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču kot stranka v postopku parcelacije sosednje parcele
Tudi pri parcelaciji se glede položaja strank uporablja 49. člen ZUP, zato v postopku parcelacije ni stranka oseba, če se ne posega v njene pravice, pa čeprav ima želje po pridobitvi parcele, ki se parcelira.
Tožena stranka je odločila o pritožbi tožnika, v kateri ni jasno navedel odločbe, ki jo izpodbija. Eno od treh na prvi stopnji izdanih odločb je tožena stranka odpravila po nadzorstveni pravici brez navedbe razlogov. Ene od treh odločb, ki jih je tožena stranka odpravila, ni v upravnih spisih. Ker gre za kršitve 68., 2. odstavka 208. člena v zvezi s 1. odstavkom 245. člena in 1. odst. 263. člena ZUP, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
S sodnim postopkom iz 1. odstavka 11. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) je mišljen tako sodni postopek, sprožen na poziv uradne osebe, ki vodi mejni ugotovitveni postopek (1. odstavek 15. člena), kot sodni postopek, ki ga sproži kateri od mejašev, neodvisno od mejnega ugotovitvenega postopka.
Ugovora nepravilnosti izvirnih numeričnih podatkov o predhodno opravljeni zemljiškokatastrski meritvi stranka ne more uveljavljati šele v upravnem sporu. Stranka lahko ta ugovor uveljavlja le ob uvedbi postopka za prenos posestne meje v naravo (2. točka 33. člena zakona o zemljiškem katastru, Uradni list SRS, št. 16/74).
sprememba vrste rabe zemljišča - mejaš kot stranka v postopku
Mejaš nima pravnega interesa in zato tudi ne lastnosti stranke v postopku ugotavljanja spremembe vrste rabe sosednjega zemljišča. Predmet upravnega spora ne morejo biti morebitni protipravni posegi sosedov v lastninsko pravico tožnika.
parcelacija - sprememba stanja in zamejičenje meje med parcelami po pravnomočni sodbi
Nova mejna črta med parcelama tožnika in njegovega soseda je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo nepravdnega sodišča. Zato je toženi upravni organ mejo pravilno določil na podlagi 30. člena ZZK.
sprememba vrste rabe in površine zemljišča - podlaga za spremembo
Spremembe v katastrskem operatu glede vrste rabe in površine zemljišča so bile odrejene na podlagi predhodno opravljenega prenosa posestnih meja v naravo.
ZZKat člen 26, 30. Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru člen 5, 8, 9, 10.
parcelacija funkcionalnega zemljišča - pravna podlaga za vpis funkcionalnega zemljišča v zemljiško knjigo (materialno-pravnomočna odločba o parcelaciji) - odločba o parcelaciji
Ne drži trditev tožeče stranke, da sporazum o delitvi funkcionalnega zemljišča v nasprotju s sklepom sodišča veže nasprotno stranko. Glede uveljavitve sporazuma je potrebna odločitev sodišča. Nasprotna stranka je lahko umaknila svoj zahtevek za parcelacijo na podlagi sporazuma. Tožeča stranka ima le možnost, da uveljavi izpolnitev sporazuma preko sodišča. Izvedba parcelacije funkcionalnega zemljišča v zemljiški knjigi ne sme biti izvršena še pred materialno pravnomočnostjo odločbe o parcelaciji.
Zahtevo za prenos posestne meje bi moral prvostopni organ zavreči, ker ne gre za upravno stvar in ker je tožnica nedvoumno izjavila, da take zahteve ni podala.
ugotovitev meje - mejni ugotovitveni postopek - postopek, zaključen z zapisnikom, ki ni upravni akt
Mejni ugotovitveni postopek se konča s podpisom zapisnika vseh prizadetih strank (mejašev). Tak zapisnik ni upravni akt, zato zoper njega ni možna pritožba.
ZZKat 24, 27. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 36, 40, 104.
poočitba parcelacije - zahteva za varstvo zakonitosti
Parcelacija zemljišča sodi med akte vzdrževanja zemljiškega katastra (1. odstavek 27. v zvezi s 1. odstavkom 24. člena). Odločba se izda v upravnem postopku in ima naravo upravnega akta (1. in 202. člen zakona o splošnem upravnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 47/86, preč.b.). S pravnomočnostjo postane javna listina in se kot takšna presoja tudi po pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava.
Zemljiškoknjižno sodišče ne presoja njene vsebine, temveč le ali izpolnjuje pogoje, da se jo šteje za javno listino. Če gre za odločbo o parcelaciji torej le, ali je upravni organ potrdil njeno pravnomočnost (36., 40. in 104. člen pravnih pravil zakona o zemljiških knjigah) in ne ali je bila odločba izdana v zakonitem postopku.
ZZK ne pozna razveljavitve odločbe zemljiškoknjižnega sodišča. Ker gre za nepravdni postopek je potrebno uporabiti ZNP. Po 3. odstavku 1. člena ZNP se splošna načela tega zakona uporabljajo za vse nepravdne postopke, če zakon ne določa drugače. Zakon o zemljiški knjigi še ni bil sprejet. Med splošnimi načeli ZNP je tudi 37. člen, ki napotuje na pravdni postopek. Ta pa pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti zahteva razveljavitev izpodbijane odločbe, če so bile kršene postopkovne določbe (2. odstavek 408. člena v zvezi s 394. členom ZPP) in če za pravilno uporabo materialnega prava niso bila ugotovljena vsa pravno odločilna dejstva.
Če stranka pritožbi ugovarja, da parcelacija ni bila opravljena v skladu z lokacijsko dokumentacijo, na katero se sklicuje sklep sodišča o izvršbi, ki je bil podlaga za parcelacijo, mora drugostopni organ tak ugovor presoditi v obrazložitvi drugostopne odločbe.
Sprememba glede vrste rabe, evidentirana v zemljiškem katastru, je uradna evidenca o dejanski rabi zemljišča; dejanska sprememba, če je do nje prišlo z nezakonitim dejanjem, s tem ni legalizirana.
ZZKat člen 20, 21, 22, 23, 30, 32. Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih (1930) paragraf 27.
sprememba vpisa v zemljiško knjigo - poočitba spremembe katastrskih podatkov v popisnem listu zemljiške knjige
Občinski geodetski organ seznani sodišče s spremembami v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele, do katerih je prišlo zaradi izdelave novega zemljiškega katastra (členi 20 do 23 zakona o zemljiškem katastru, Ur.l. SRS, 17/74 in 42/86) neposredno na podlagi podatkov zemljiško-katastrskega operata - in sicer z naznanilnim listom (oz. izkazom sprememb). Določba člena 30/2 citiranega zakona, po kateri ugotovi geodetski organ spremembe v določenih primerih z odločbo, se na navedene primere ne nanaša.