Postopek spremembe vrste rabe zemljišča se izvede na prijavo lastnika ali po uradni dolžnosti. Uvedbo postopka po uradni dolžnosti stranka ne more izsiliti.
Glede na jasno izjavo tožnika v dopisu sodišču "kompletno umikam zadevo", je le-to pravilno uporabilo določbo 3. odstavka 32. člena ZUS in postopek ustavilo.
Če prizadeti stranki v upravnem sporu ni bila vročena tožba, s katero se je upravni spor začel, niti ji ni bila kakorkoli drugače dana možnost udeležbe, je podana takšna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, zaradi katere je moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.
Ker o poteku meje med prizadetimi lastniki ni bilo doseženo soglasje, upravni organ ne more izvesti mejnega ugotovitvenega postopka po Zakonu o zemljiškem katastru. Za ureditev sporne meje je pristojno sodišče.
prenos posestnih meja v naravo - predmet upravnega odločanja
Prenos posestne meje v naravo ni predmet upravnega odločanja, ampak le tehnična storitev, ki jo upravni organ opravi po naročilu in na stroške lastnika.
Prenos posestne meje v naravo ni predmet upravnega odločanja, ampak le tehnična storitev, ki jo upravni organ opravi po naročilu in na stroške lastnika. Postopek se konča s podpisom zapisnika oz. izjave na zapisnik, da se posamezni lastnik strinja s pokazano mejo in z zamejničenjem s trajnimi mejnimi znamenji. Zapisnik in mejnih znamenj ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku, ker zapisnik ni upravna odločba.
pridobitev lastninske pravice - mejni ugotovitveni postopek
Podpis mejaša na zapisniku o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku GU (14. člen Zakona o zemljiškem katastru) sam zase še ne pomeni priznanja lastninske pravice na (kasneje ugotovljenem) spornem zemljišču (razlaga 20. člena ZTLR).
Če se je spremenila vrsta rabe zemljišča (iz gozda v novo rabo: cesta), se lahko taka sprememba po 1. odstavku 26. člena ZZK ugotovi in izvede v zemljiškokatastrskem operatu po uradni dolžnosti, torej tudi, če temu oporeka lastnik.
ugotovitev in zamejničenje posestnih meja - izdelava zemljiškega katastra - izmera rekonstruirane ceste
Okoliščina, da stranka ni dobila odškodnine za zmanjšanje parcel zaradi rekonstrukcije ceste, nastalih na podlagi razgrnjenih podatkov o izkazih katastrskih sprememb, ki jih je stranka potrdila s svojim podpisom, ne more biti razlog za obnovo tega postopka, ker odškodnina ni vprašanje tega postopka.
ZZKat člen 13.ZUP člen 49, 246, 246/2, 256, 256/2.
parcelacija - obnova postopka - položaj stranke v postopku
V postopku parcelacije parcele je mejni ugotovitveni postopek sestavni del tega postopka, ki se izvede na kraju samem v sodelovanju s prizadetimi lastniki oz. uporabniki zemljišč, ki mejijo na parcelo, ki se deli.
obvezno osebno vročanje - štetje roka za pritožbo, če stranki odločba ni bila osebno vročena
Če je bila stranka z vsebino odločbe, pa čeprav ji ta ni bila osebno vročena, seznanjena, se šteje, da je začel teči rok za pritožbo najkasneje z dnem, ko je bila stranka z vsebino seznanjena.
Stranka ne more uspeti v upravnem postopku z zahtevkom za parcelacijo parcele, ki je javno dobro, saj se lahko po 2. odst. 26. člena zakona o zemljiškem katastru parcelacija izvede v zemljiškem katastru le na zahtevo lastnika, po sklepu sodišča ali odločbi upravnega organa.
Lastniki oz. uporabniki zemljišč se smejo vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiškoknjižnega stanja oz. na podlagi sklepa sodišča (2. odst. 5. čl. ZZKat). Potrdilo, izdano zaradi določitve obsega funkcionalnega zemljišča ni takšna listina.
Po določbi 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih se postopek odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, ki so bili izvedeni pred uveljavitvijo tega zakona in do njegove uveljavitve še niso končani, nadaljujejo po določbah tega zakona, zato je v teh postopkih uporabiti vrednost točke, določeno z odlokom, veljavnim na dan uveljavitve sprememb in dopolnitev ZKZ.
Mejni ugotovitveni postopek se konča s podpisi ugotovitvenega zapisnika. V posledici ugotovljenih sprememb se izda ugotovitvena odločba, nov potek meja z novonastalo parcelo pa se na isti podlagi vnese v katastrski načrt.
V postopku spremembe vrste rabe zemljišča ne more priti do prikrajšanja v velikosti parcel, saj se v njem ne spreminjajo posestne meje parcel, ki mejijo na druge lastnike.
ZZKat člen 32, 35, 38. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (1979) člen 3, 4, 5, 7, 13. Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (1982) člen 4.
sprememba vrste rabe zemljišča
Zemljišča pod opuščenimi njivami, vrtovi, hmeljišči, sadovnjaki (v konkretnem primeru) in vinogradi, se uvrščajo v katastrsko kulturo glede na značilnosti, ki so jih imela, predno je bila opuščena njihova obdelava, in to vse dotlej, dokler ne pridobijo značilnosti druge katastrske kulture. Roki v 32. in 38. členu ZZKat so instrukcijski roki, ki vežejo geodetski organ, ne dajejo pa nikakršnih pravic lastnikom zemljišč. Zato v zvezi z njimi le-ti sami ne morejo doseči sprememb vrste rabe zemljišč.